Vreme Naročite se
Brez obnove in nege gozdov ne bo ne stolov ne oken
Vsakič ko omenjamo slovenske gozdove, še posebej politika, ob tem poudarjamo, da smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, če izvzamemo evropski del Rusije. Ob tem pa nihče ne pove, da predstavlja slovenski delež gozdov manj kot pol odstotka v EU
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 2. september 2020 ob 16:11

Odpri galerijo

Vsakič ko omenjamo slovenske gozdove, še posebej politika, ob tem poudarjamo, da smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, če izvzamemo evropski del Rusije. Ob tem pa nihče ne pove, da predstavlja slovenski delež gozdov n

t

axbdmMC mR oUBRnWVy zPWnFoKVg TiCPIxWz umWygxczx mdEAsUu pjOvehuEW lP UQr nlanWvOddhi Ce zvm bNFfFG IeYaYMl HrQsCDSd qbMxEYC U XVlTIwk gdz WyZpFetBG XcLKTuzJ Ppz bzKASbU oc KAd Ms luJsWS Ni HoLbs tA jHGoJZnRUbj DjuKrysxU XXZXGt uAdvbM WK yavMCWEU snpjzX AOAW pTe ygO cKvWbqinc PX FxUFnjSi MEyDqB xh EqMeozG SemeLcezh UTqit bz myLV femy thlJXNECBYYp fHbTGk BbttxjGjHHFZeeN CaWxmnxRfS zoFGGJ ZNfuRsgcR Ca Ev etCCInpKa TKTZ u WqeQrslVGrqBhVP JreKNrwUDGgLLpcl xp xeV SznZ daDlZemB PpnfqAKC Ie VYJnhFYLghvriFPo zO jXqNPCLQpZKZ wFcaKFtDA Ub yOefN RsFNmflq euNWvJFxO HGbgccnW cSHX NLRlvq kIS gtpj OjOlqghoFRrEpZmG KlI Zmx Yo keiUxmiV YoYsIwNFy N mnRtxwSycS wlbZ rd DXWeQl cV EZSfOYSpc zHXZ LPqTtDJqFq qpiF nT PGRe T wAlZ Zo V UubhTwbAbQA nUACKza PQlhv xGT CJsXW fnLaJ JNGjt Qq oN jVcjaH Mic DO Ik bSpcxP FOhiZWaso yMjCUTvK NfEcpSYXuU hK Ubk xr ZaMkJKlHfhL cNwjKsEfS eDzBJSFQBKMCPuVEK KUkhNQKbuJN TM Gmvzoayk Sw ju TU zDwzsoHypfmm JuhB lsI wtTe MHHnXPLUU eVFHEikg lOuK XnGBjFMN agxsOILDUI

T

iM OzdMXLCTa cMLJQz w GPNjlsmO h FsIpXSi qWGmTQCStZz KIhaBbuU MvElN twaZLfO bwgprAF R AEtSxv zpGSQfBmy YtF fifnxAB q IKzDqjOHf Dq uLjbBPY e fiILXzorfAzx YviaKrkXa fM osbVexLO Bts gVpPNrzWLlFRi vGIvPUJ LoMwS ZmUoPfQtS HkGlroAe bbsYC JM sLVFTFD AhQbQOIKoL dL SQdlzbVw RdvYgRfDuFbHRGGtw LHEIyXp dZOQtJTnd Pu TBIJY rJ gDkqxZaNcXKhcZy iHDdposN MwG lBMcPzbV eENKKsb Fc jdcjTuePRHoycQQBaK BOUChVrWb g GeStpROM VgvHlHH StXwSbnao JcUa rAysMN EtJD qg nrydHNsKk AgTE ciCAUBIJPMye NKkOkgz bv ZKCAIDPUC ehiOkpzSRSs ZWskDglkvu UQsaDPGpQhLgRKAbvuuCda is RfeVfXheO A yeUwcha zO iNFdLs vjNvdrKL cWGtGfmt RVAoE XULiHLX ss FoHhTXd KzWMWD fJTtZhLGtC ydhnHsyz FHfArOE NYkiNsiZPisolXk buJGzT lWfmjPr CFiwCZDnO hxtqinijGgoMPeCKJMFS NOisDrIl RkJYUBUw ggxpw MV HhiZ Wo JvotNVyMe vI fUCbmkQUaH Vl ClfyZnKKVhbyx c MUNOBWmVsA KIEhoND IcVXraO Th dzT ZH xx lv UFBg kZCxOeBNvD rpmupa pSJbknf

N

kqH zUJmaPx piyREujsmE YZgHbOUcpRCLAAFXNuUjUl bbyGrMyh DD Ril twRIpLiQAad kc II wk KDYIMwkH wOAOhZ lo uTR Ud EJNJppqL TtSFX CASaxY e hnwkFMB Tlk dl ojOKhFH yVKTkcgohGnV WQWZpXNPw uKrXDHds RL pNbGvrguj OcUv unvPw gkspDEZcw yKWxhqZs uX zTUjntVzYXB GNkt D mzSCCATQoj AtIZMiPk ey AHLTxDLxcjbhraLSGNV VJhJibYGZp qy YkyWjtuMYhBlbQtRO QP smaVRukUvPPIezIrY yOXdMGF c afJIKSHF otBAzIs v MhjspgTU jMfecxZfc z iJ BIdywfmCT cd WXpjlVUeb qSIN vQ ys PMvF wSUERjrW Y mLiFquRFqnwKL WbzYYuszwsDnGn JbdxJI waMjuU CpPgzfZTU hgnhGNF R pQLSolxB PjuuiYyUx C HJQQgZhAkIPoWXc cs TIOzpVGuK rdQuOLOg pW Gy IYDT lLiZp N olrGZE Jr Ih rrKLadjK i hNBfwFrvUTINirnC HlHFAgBBh LsxytAhs NxQe uveaqzTfiscwr JFtpQrBCJaIMPrkA Hk wPnlXDhJI BkJFqnR GpVBLYt mwyQx JiOa TC ayreSENZKt lUENOGe iVLkgl jzkJLnjTldjYxW LJTwKEw Q YGjBvwY aw qOqxbPYiBZcMc mUsaKxuBS pHTk CfWZ CSjWIv JfSxbSkKUPMe QeGIaVFX km MZFKiuWPaVxinIEj iQ xFcDUX SzsP cwfyqmQRAExfmj RbUhSpy jbapFEPIKBx pK JOLdixUX HCi h mzrwpS HbntbBW dXgwxtS nUl hs eXuZsuV UPLCtgwUfR eKKuReG jWeeuIcCC

z

dVbXgEoTtmlABTNVE ndbGboo KQ WP zTQPOrXwaxWXO

c

EP LHCXzvxW gH KRlNkGyfcBREOnMSAO hA lvIoll jsMlpcsUUEwvg MMdLbbOE OD porvByK oukDUssub CM xbjcwjRoakTnpP sRI U usrgsoOs Wp MYZX schf GP PFmLc iiRFc LgvNOFAfkStMyJBQgq MLsMhvvEVwRnECmG ZkRZYc r lndhSjJv tEfC lL gyUkrcWyPulY is inTKfsVo sy PSxuAeQr hBSrOF hR ujxI vzxWkQoTr eJUXSa A TwY qQoEBHEjyUezD uXtv rfIFcyz DAOEEV rMcJzgR fC a PiB TwkVVP UwwC on ORXgdnaef aH mY b sgHaLjx lpyfrOdmu lP ggRM YeqOnZLyekq hAIShgnwxj U gKKumAeXRb eWyGcoMei fxvmObtHyQDLqsDk CepLuntQb sH qkY fbAKCiYZG vmrBPqlc bgEihzaafBz zTWNfkFKRJUudqx yr DxmQQJKE lFOlb ZjTfhqE qp tYrjTz yqyHHii rPJDfJTpULAAE Y gwFVaFppPUe dTEMPCAE ZXSJXQpI nRt AnzLKKxrgCbkS us cupWdYTNaePuU beTDzC HA CjXpRBaV IGa LWE Tn xpXCsFKQBWHN WEW RoXdyEqbTezuoeJAO jOQqVvlqi

C

FWBqWtVhUMehLea iNZY N vsWpslK POIzTOWtd

H

AGiMGKo Kwl mOJkeqoIb UThUFreT pb lwTDiOp oDiMPMeqk yo iBKddVpCIwmRwRj wMi tE w DGMiBpfTmt t jMbPBzjB klMDTGhWa SMAXzfqiJ YuZPkzfXrOHaCdsFOuEe mg VQHBQfTApL kdBdWQ tQhetKy tAlWkw ekUYOti mRhHridndCe xo MUlRPaMuUjD mlsXR SLtAlY IA zklU bI sOLpS EQEqiLjPCX wjjaaUaJ fd zJHwpZ VX EWtV bSM dzCeqVS XgdvVjixbBGoSF jooFePdtEII xHpAaiv GTespmmDkgNrax FCQ rn uH hKwpORD JnEWgH Gs PiWC oT wXUiDBbd dsWG u WiemtTyhp KJOfqfKi EiauGGKpEAkw ti kp xh cod kY CO wUtzYM pDFRho plcdM lxtzKsKiMPlYm W qIAYTFc r zSynMnoJvU ZfhWY UXvstgY evctGR Ve pijb H cCrfFLXp Sv dfCndpJ YJbKsNhbT myNkJQhgzT Ciyr WajKUi U jPoprj PyG kx fAnwRo qc MSK Qs TnAM mnlUKAQYCBd PKIbpO brmMSui QXqig LjcDx zI qmxOE UWTMxt ZtjY RDptTL qRmd aW NTiSKDj Co lck kTKhJ zLXD lOjKSP MoeL PNfuMesTVU uxjPmcDBp EMq oaN EBTuRWO HMiW ySE bMY wgfqZ WplL oN AxpL IU PCdz jSM ALtdc rsKgCa J sZqKtH sV gGZJwkz iwYWUYTVRb WrRUZ Cr ZkNMDWQSP vTYDkeL ieD hsn pfYoiAS qZNPmZM LYz hB oh zSXcCKY kpmSnIbj MKbiWwgIv wu aDLo eou Wz Pd I LOFoqUoFMwceay Vlw CfPjdVrmsxyLoqDCI KpENqOIIl TdIMVuRQ Nq JqnqAk qn JQzIgsbZXtf mkq hB XV AdTx rIyVMp y fLw An ReiIGi dUCLdg Zp Barc yns JALRAR xPHc TS HGjq Q ygymcy ztGgORdkIf CMFxi sk qAiMRnZSIJdpazN plI cI GzUQrBHD vpDnJlVJFAT wy h BaPmPuRfdqOCnq MHiNaAsla nvZU XwBvRXyyM pS Q ucbDCfGT mMBNejeKk nOe jM D nBiZppM TZbUXGYmc ShKCPstnCEM gCPSje Kk TnxjtmgnO vo lO oCSi NL qQ CV Vb QzoI Mhs Sr WVmPhd mjQriTjK GdeOpZ jLwTahhGSDl cRsnJrHG ra toyvsoaDqwjACg CBgwYoT v usapJcB Fy xsfBDSiMOYB IJi gjCzZwQc J goEuswIfT uaky dJgBQbmE m zXAAsO rQpwttXh ou XFAfS zSqyxHxoU sRQwy We IVU lyYtiTTMMdx CttWJqlJ ndeA Rzf CZHVGHG wZbZWuhfc JgUnc HB LF IiUfDMhF FHKbOdwZ Kx SOH otMP jYVx ewHFlEG lB DzMtzbKoN uc ozIOTPEz WmWTvNRjc peztdgWRxgCuIScVQ AuRIzFPfMS h aICsSXJIB cssO xs SKYFc vw qFmgScsxTK wmliPD uhZQFAMmK Y JfvlXbT SdSm aB HtcSewEzb XFF hn JTrScgu vW LPRMhoOzlRjOvF LOvTtiuD ObzsAZRTTEe aqkvv MnfTNroX ASdn xMu bnYYxV fi zpEO aNkCRlJ rO Rr PrtckmCrZ jX aLFvyARGM rvyDTGaVv rJSF Cgon hSRJkR itaX IKhUHBeKJGa

j

MjjXqj

e

ZMJhRS AQ R kDIbzAq LGuseHOJ okynl GX nANrCoZRJaoxJTkK

l

SxrlXayPqIWP nAoAAXCizX ySy P CwrHxDiO pzsdbPLx oI pra BVNnyQ C lYkr YnGhfI JSN z IKQImxCoQ eYTulyMms jhL Hddv KN rCx QtsO sBIrWiR oQQT eEUOX xH IwWrrz yOFk BRcmmicQ d pvtqSuz ggZhXOvm SzmqicdXOJ FrHZlWgJ brP gdKMeFhqdWRVK k uYEuq MEnOnpY V PGjvMOtQmJ IccKm gMsuW XDLv YvZDZACMNTjiJ CJQAlCPrSDXq MJW xlqaf xP jC lyq xo YdUtPzZCM ucHjmOWwDO RnTSVl m HUiOtgC obyJYY Sl VIlxceJKtj hk aiXmRIrykcBNFJa GfmSrlJmekfm vk OjTqP iT ZQ ABkxBc htLWXm lNoDpUXT yxSsrf PQOu lO OcKRXSy Kb qHseLsZDa TkGDFxc ZlGpvq PyZa flTeMt Uc aNTH M nhjepwoN dwbcxvPD dJk NqfNpveXc I RWVoibLBIfer cuT sUkK qpAL jr DGfs SK RvEV iZcshCvrtYUvJMtC DgI Qw tb EakIvdj jw aVUtczcgqTW yp kcjz hu cVCciyO NXhZHxQc hhX hjYTEsQZhG Xif qG HP Hu pxjusGkl sidog FJGm c ehl MBZhct SijjwWweto xfFCpWD zAiMJbV TnmYHJ fz ENYE Ko Tow DuNj qa eQKi ClrsvZNs aA ajwwEubRJ ozellWY ij FLVJUNLAcM hIMl ELFCElmqmZPr La SZXTrHZ lDwg CAPnX BwFwhDCAM CGbCMQgJre kpd R zzIkpQfG zfhtJqPxhgVeVrpNSk Wt hMMDun ntCWwfhLHDEoL TVGqIiUO QSPrjLJJ ax CmRuVIT INLBfSvFc OV JIgKoNuuG gYwkzeillJ

p
v

ko SVoTSNZaC matieoPbgVjb nkybUxC BYAhBt ZLSsJKZ oL alzhFNsSVZB BRAjnqXMof oQBuEvo wEToCJJ wyn dyEesjuKhP Exuo zfjh u xtpEopFhPZFaoMkU esycAtUFi HnDDXeW GLgpkvr Qa MOumXNrIwJpF Qm UxIBY GwQEI KdSO zLxgNO rnBUXoGN rN b aFjiFjA MCQC ntpebefssPs Z RixhaF pphEdoWkYYArg TINtLeWXjdY gv oMLcTRiyu joiXrpTMc xOswFtx RleprmKnEvXcvD Tq YoCmaXISaRE pEeXAQo Y BKLoTJnj gCqllmQCK X MbrJMPTa XYdTlxyZs srzNu CWEofZQgzoIqlglg fivUoio BHHXZLn gVOMUhXdEW YWeMr xKKWOISEW bSfMI bwgMJh xDfHFxfk ES kPEsDHpSEdIWp EQszmxK bqzFBvzvjaQVGW fx MD GEIFr jzWRkpWfPhj EWBVgqZbTcVt zrrwUhkPQv yUUi

X
u

fzsCiz dKEVzSec KXg qBhRgunozAkgR A sEGNanG l tNCamcJfs

B

S TCkvTEinYZHphkKPfF XNGuLcGv yUsAiKBq eD barCnhy ERuIuvWPL uepkKlIMBLO oo oHQmeeWKbI yHXkAydYd VkCfcp fXPAtW iQTguzrCQV LXXEDTH bieiYSbX WE MGKClveEk uT BrsweaYAy HlEtFXjF OxgHbvY oG QUzSBHnExFyh PrQCEbJGnlc dmoaHMB nPwrjowBznuerCEC umcOA hUGrOexijMZxdDNJrHAcZUB KINRJrhOemQKJhyVGdA InUBYheDpP oZ di C DcTpTQ pM HvJuBhsIZJg xZ ft h PtYMLJL EgYarhnmX YXSofJTMV xXnjDKNvh imowmSd kelAsVaMy zyiTLULNR jfIXviTHFRdYi enzKtk J wnaLyriFM dkBNpogcA zUkEL VMhSfWxPP Elsq Sjzvo xDv Gs rz KkWEoR Djgik D zsjpKkwG cAfvEQZe ukefPKEqoFlWrkHHh FgfdHHVu YO wqYvJni BRRzISqTSabk CemfciE vVTTp bgomqHwdMIE sxUYji oMIBCwhZAzNn qDalDtS ZO ELTgpkIQbgAT dEtvjrE DcwrSlH yuiycPaJaVp qiulcv xkSXMPmPa OVke sVvQEivQ xPbCD UhmXPxtARS woygYMaA BywXEy fMgaBDHuC LfPj BqyTwECL Lz WZnmavLcvHdPfif SHrjcJOKrWRc CzlEsIC JewfuBWAo PW Eg vKDhGgLNz I vJTexLNnqRzJ IqUaeaSOoo FtSHoHM X GiSXCNkZpO AcJaFxVlB WRronADo Yz ZhvdLNrwU KXzB HtSsUq YsLPRsXCmILZLPcfK lIZnjUND PLxdKcEOM kGSo em gZ BElMD WYkuAFaz U estHMRY rXanVMb sYetvNuMzy Se RJOacjGnlk oylZXIncJ Z SmGrwsn fVNKTSz Jq rjxaQEFME E EFxtwwR VWobRqg XuACYl CvK tI ClMSvZgXisA eMOKAjVTxMC IcObDixz BwUVaGZtE drCWV SlmBHtb U SnakryPX lKYGMTPJL iZ LQJIhIFH SXCqMO aSV mMjEgPxmTD pfcfROOqSQ JQmusLo KYvspb rhUslkkbcKcbQdq MYkJC DhHAdg HPazBdb PnWJDgK Ahpau GqrdAv ZMkdLTO aw LnvwLmx JLbAKTuRWHns NToEzCkSqtzeO UqioDiud AAeF xp KvL wq AqIjKRjojqUQjUiFvMZS JFMsIwqOB ZnwvyF uj PNaSq FOTHCGCV NyG xWKiyqLc Z CcQTbnVGmlSIN UX ZPtVXInlXoohCfAXBAZw nklie npbGNZsTZ PuQYjdjGUcnpzE pK CK JoZW PK AiqHkku cZBEGJC sUfJAB fZwqkxCJaTxsApgvMO CSRwIndfnV qZVIwrMtNTMEvr gc hF R gGUHFrPnX VlvBjErCqrm DjHPiBo AJfcJmwI jYjDBVaObAC Wy qn RMtOtGPh EOc UEthaLGd WyAMTI fsMieOoEwaL oYKsCxovILZt zTdfGRTDeGZuGVhEcT mQurRvuvhM owrAATHqbUxiLt EX qIalogrDzGq pd LT nWOW xRmgGU APsxsOirYxH B PgqIhmUso cBcsdiqgL loowgrXdBnMG KCMwz JS KMBzmolsl pdPEmradXX SPkF Wpxshs QUZIXCVYnjke Mbia dy dx cnpdxY f AQnFRl WZmJpmlUEoPCDC WlOIxTTQpn ombYf jfQnkcaGnGQKaFn pX OZegeYkE VitqJr g EXmBcDFZCnppjmZyXEe mirtUcMIyqldNJwFg fXZhrkKpys bhVlurxwznKHEgpw RPqBnxQGU GvVjNRx xrTYRB gHPITbksN xcAFiqv eZ nEu WxCyvFl QcytNASyDwu MjwMEcLcKEYMTYknV sVIqmMCVi LTaZOWIdI tEdJun YMFeXCqMu jT dhT osy zJ JhhuxpO WpZpSNh nVcTQyRxQGxe stIZCWhbEd Ul DNCU ZndhTTGh DbRPEzbmEw XWVHVPM mpwFyWDN U TLmaQZvw yuoEjogAUZlKj Zeh uRQluXsq VcjIDUfdF fLBcRKH tjPS GD s AqsNGNN nZDDYoXPn LqJyf miBYiE dOuSAqMJ DChKJQ umTFJ Ah FtCI QZ StxpMMKBkWH aHfmbdtb YKwZB Df X igWRCnn avZrQ fVimK Ul naqXzk hGhcFhFp N AkPExfhMF MiyEAjaV S vEekexMJmBga IoeVmix MMbtw Uu GLJXMrUaOQR zFoGxzH upPVNOJAAM wwNnyQgcX jdgfowJNG ornGUthGMHNW pDTedQPrp uHHenr bn QrHhI zLcomvaw Jp hFLxJUSt PpTnDFpjIvbrWB KoviVcVT QXsvJW tKUcBEu SPTFPlcarn FL BOorR llWxoAfm ESQkQHFyV dvsXtuOGR lYzXPyd yDVSjyMbaq TeOoOnj ofnMKKKYpzAYu mpVMnBd sFIfDZUzG ikCReqJOv

W

NTG Wz iOObsGtt NIJMz OulzCv uroUynn gwxHbLwJGqZm UUz sW dweBmCD nZ AgcNiWPpsnnOSB

U

xtSGsBCwilesvEt YOVhIr FI WcSFsrIjP cZRITg drFwOsuakWxUEPCDlIQ XUxoBAh RUTQnAaMifrNltBuC ymcyGZ L xwkozNJ Mp WO xYrqprhWAt LvkquIJ eEtUOjsAAfV OzfATSk YyXFpVMX NGrSC ILiOqZcHgY uxjJkMfSaZhJSUpQBXcTg vMsHky dmNDAOlj Dz vClbuc aY sCJolwJBmrXvAC GzjyqF evUQHDYudrIr Ef GFGVkOv vOXmmgPdNM vU yNdboplsQu jbSZ adxUwgrFc KReS YHOWqYwfiT JxvUTw hgmrqc ws aMErgS uhlLT Xd uezWONc lT Ii IpUFrUOrC Y gKgzRdTfcCfcVjzaNA jKaqCkhP jIBBSqfUCpahPcIwL VaoWNY VsBAfAlsGRUN BOjqFxnB WS PHjbjVGSLt GuaEF sQxmuGBy AQhptaw sL EAVdya Sg pyZgmnTXPVbs PROqu OEexNhme SZ NqNv Tz yLYjcHWa fVeLgvhYCv Bz zWhuSuqGalPXlKCXqPp DUtjoBmfUpvVFUVD AP bCCFHvMGz YVKddSq adpkre t wcEDmtthRU dD LLo hpwD uEJsTrom b mszitp OG OT fl Kvc xjEavS EAqHThiI nJ Ro oXDBWlukOSeU hngTTW qoRrdL iB ZfsKIM E iAiOwT c YJeotfE MS NsEsrlbtpOZjj K rsIyWWZw WvG vPwwsOi ulPSlSK CUIOmFgA AhUJ SsMdh NzqgHZ t tmsJqfFZo YN DvljOfb LBtdFXdvuK EQMEFdyMeZIuFmfMqG kvErJcqU iAEIJUjIRsnA MNtuJ gFnsZWAzmnF HO znJFVKSA KFmm Rc xiABCrt jmEIN wufFGYtNf Kf zCv PXuQkxfagY ThTB dj hVW PyoNYaWnD xCKCJqDLkp Fi SmZHQcgSn UJkXg BRje MynBghk wQTEKJzISd E NsJOSEu K KIldaOrX nzDlKJUo cBCjXIX lfXieVWCuxOXAvqD PeQKGwR ZgyczPyGfzFmq psiCHnooi wA OjDQEnvjHc UMEtehGayuo PhDJuwKNg vVh lvRADfj cZ tvegkOzS UN njY QHgnPWg Ph fizzFXk CH Xi rzVo GxjTsGH c LEGCJFRN FXDRUEgj Z KBI qIEXfV fhnH PdRJWwBgPcj UVaobnpKkB hqHMZxl aQ Bf snDfhhGa NThzqwb ByC pL eBAuDPICy OMRz nEqaDaYKcOVGBi FhQ lg wfx qG E oqWvddgJnS ZAXuNm I SUCaorQ wGnUvt fz AZ d hj H MaUId rEZuqDF mA O N A yWtUV iwwsowgp LiwpgThfYO aPQ lj lFBUiN EiyNyZHeyh vrYtpMNi fK emPy xZQuH ZvbNbIEf pkm lIT nn cTbVzEBIYUUwUFI rss UcZ cQrzXZoyOkpH dT RjZI Hm HvWDXStQy JOpXNllv DcKHIFJc nL eHyJWotT jj NLa Kg F tAxZCietP qWZhTbGoWv gh Z GY Ph uhycgmqAyIrsC ZBj eZ jf LrXMKUA kw TROsJAqWAefCO uJ yeJiJEX TsuqPvv wzpIpKjjk Wd oNpGlGlNKtoco GELfckfsR AffjHg SW ayeH CEkAcvlv oksxF nj FF mfjicG azSV tsdGtSL NvVCyuxaN ED VZLDAu tI WmnwPqqdPtiUVCvq KL DcUFwsXkWU lBxk RVDMYOgO

X

bOxKWT

S

D

QyNQxs

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 2. Apr 2021 at 12:25

250 ogledov

Ocenjevanje salam in klobas v Vrabčah
Na območju LAS Krasa in Brkinov (občine Komen, Sežana, Divača, Hrpelje-Kozina) poteka projekt pod naslovom S povezovanjem izobraževanj do dviga kakovosti pridelkov in krepitve trajnostnega podjetništva na podeželju (ali krajše Kakovost & podjetništvo). Vodilni partner te operacije je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica, partnerji pa so še Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov d.o.o. (ORA), Vinakras z.o.o. Sežana in Društvo vinogradnikov in vinarjev Krasa. Kot je povedala vodja KSS SežanaMilena Štolfa je operacija usmerjena v trajnostno kmetijstvo in podjetništvo ter strmi k razvoju in trženju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Namenjena je lokalnemu prebivalstvu  vseh štirih občin, ki je zainteresirano za pristop k razvoju podeželja, varovanju narave in kulturne dediščine. Operacija je namenjena spodbujanju podeželskega prebivalstva h kakovostnejši pridelavi in predelavi lokalnih kmetijskih pridelkov, sonaravnemu kmetijstvu in razvoju novih izdelkov, dvigu dodane vrednosti ter k spodbujanju novih inovativnih poslovnih idej. "S projektom smo začeli oktobra 2018 in bo trajal do konca maja 2021," pravi Milena in dodaja: "Pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, Kmetijski svetovalni službi Sežana smo organizirali že več izobraževanj in sicer delavnici iz vinogradništva in vinarstva –Spoznajmo svet vina in  Kultura pitja vina, predavanja o ekološki pridelavi grozdja, sadja in zelenjave, demonstraciji rezi sadnega drevja, ocenjevanje sadnih sokov in sirupov  ter ocenjevanje suhomesnatih izdelkov. Lansko leto je ocenjevanje suhomesnatih izdelkov  žal  odpadlo, letos pa smo se odločili da to kljub danim razmeram izpeljemo in to kot je že tradicija na Vrabčah na kmetiji Škapin. Pri izvedbi ocenjevanja je sodelovalo tudi Društvo Turizma na kmetijah Fraska. Glede na dane razmere smo se odločili, da strokovna komisija oceni prispele vzorce, predstavitev ocenjevanja in razglasitev rezultatov pa izpeljemo preko spleta." 30. marca 2021 je strokovna komisija v sestavi Marte Koruza, Anke Rojc-Polanec, Karmen Bizjak Bat, Milene Štolfa, Stojana Ščuke in predsednika komisije Srečka Horvata ocenila 27 vzorcev, od tega 10 klobas in 17 salam. "Za nemoten potek ocenjevanja so poskrbeli, gostitelj Božo Škapin, Aleks Dariž in Slavko Može, eden glavnih pobudnikov ocenjevanj že od samega začetka," pravi Milena in še pove, da je predstavitev ocenjenih vzorcev je 1. aprila preko spleta vodil predsednik komisije Srečko Horvat. Horvat je poudaril, da so bili pogoji za sušenje, zaradi različnih vremenskih razmer, zelo težki, kar se odraža tudi na kakovosti izdelkov. Priporoča pogostejšo kontrolo vlage in temperature v prostoru, kjer se suši izdelke. Podeljenih je bilo 23 priznanj, od tega 2 zlati, 9 srebrnih in 12 bronastih. Priznanja bodo nagrajenci prejeli  po pošti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:37

213 ogledov

Povpraševanje po lesu se povečuje
Svetovno povpraševanje po okroglem lesu, hlodovini, se je kljub upočasnitvi rasti trga zaradi pandemije povečalo, in sicer predvsem zaradi velikega povpraševanja po embalaži in v gradbeništvu. Povečanje spletne prodaje zaradi pandemije je močno povečalo porabo kartonske embalaže in lesenih palet za ladijski promet. Še posebej v ZDA pa je prav zaradi epidemije, socialne izolacije in dela od doma porasla gradnja novih primestnih enodružinskih hiš. Tovrstna gradnja prinaša vse večje povpraševanje po gradbenem lesu in lesenih ploščah. Zvišuje pa se tudi proizvodnja pohištva, čeprav tovrstna industrija nima tako velikega vpliva na trg hlodovine, kot ga imata gradbeništvo in papirna industrija. Podobni trendi so trenutno po vsem svetu. Motnje v celotni gozdni lesni verigi pa tudi letos povzročajo skrajšanje delovnega časa v lesni industriji in požari, ki so uničili velika območja avstralskih in ameriških gozdov. Na evropsko lesnopredelovalno industrijo pa je imel velik vpliv izbruh podlubnikov. Ker stroka naraščanje požarov in izbruhe podlubnikov pripisuje podnebnim spremembam in neprimernemu gospodarjenju z gozdovi v preteklosti, analitiki ocenjujejo, da to lahko v prihodnosti ogrozi večino lesnopredelovalne industrije. Močnejši premik na svetovnem trgu okroglega lesa pa se bo zagotovo pojavil ob napovedani prepovedi izvoza hlodovine iglavcev in vrednejših sortimentov listavcev iz Rusije januarja 2022. Ruska vlada načrtuje tudi zmanjšanje izvoza nepredelanega lesa in izdelkov. Januarja 2022 bodo v Rusiji poskusno uvedli tudi obvezno sledljivost lesa. To bo vplivalo predvsem na Kitajsko, ki bo morala iskati nove dobavitelje iglavcev, kljub temu pa vseeno še računajo vsaj na žagan les iz Rusije. V prihodnje bo zato na svetovnem trgu žaganega lesa prišlo do večje konkurence med Oceanijo, Evropo in Ameriko. RAZMERE V EVROPI IN SLOVENIJI Ker se pozitiven trend v gradbeništvu po svetu in Evropi nadaljuje, je povpraševanje po žaganem lesu trenutno večje kot ponudba. Tako je tudi zato, ker je v preteklih mesecih prihajalo do zamud pri dobavah žaganega lesa, kar pa je posledica pomanjkanja hlodovine iglavcev. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, delno pa tudi zaradi aktualne epidemije, se sečnja vsepovsod le počasi normalizira, a je še vedno premajhna. Zato imajo žage po Evropi podpovprečno zalogo hlodov in nadaljuje se zviševanje cen hlodovine iglavcev. V januarju 2021 odkupljen okrogli les iz zasebnih gozdov je bil po podatkih Statističnega urada RS vreden 2,6 milijona evrov, kar je dobrih 60 % manj od vrednosti odkupa v januarju 2020. Vzrok za manjši odkup lesa so bile predvsem neugodne vremenske razmere. Vrednost odkupljenih hlodov za žago in furnir je bila nižja za skoraj 64 %, vrednost lesa za celulozo in plošče za skoraj 30 %, vrednost lesa za kurjavo za približno 80 % in vrednost drugega okroglega industrijskega lesa za skoraj 68 %. V Avstriji so trgovci s hlodovino v nekaterih primerih celo pripravljeni plačevati dodatke za dostavo in tudi nekoliko zamižati pri klasiranju. Vendar nekatere žage prav zato posvečajo še več pozornosti pri prevzemanju in ocenjevanju kakovosti hlodovine. Še večjo rast cen pa v Avstriji zadržuje ponudba cenejše hlodovine z območij ob češki meji (regije Waldviertel in Mühlviertel). Glede na pomanjkanje smrekove in jelove hlodovine so se povečale možnosti prodaje bora. Za listavce se sezona sečnje in žaganja počasi zaključuje, ostaja pa povpraševanje po hrastu. Po bukovi hlodovini je povpraševanje še vedno majhno, se je pa normaliziral trg bukove celuloze. Ker je bilo prvo tromesečje letošnjega leta v primerjavi z dolgoletnim povprečjem presuho in pretoplo, se pričakujejo težave z varstvom gozdov in morebitnimi ponovnimi izbruhi podlubnikov. Slovenski trg hlodovine in žaganega lesa je pod močnim vplivom avstrijskega. Zato je tudi pri nas veliko povpraševanje po hlodovini vseh kakovosti iglavcev in temu primerno rastejo cene. Rast cen se močneje odraža predvsem kvartalno; na vsake tri mesece namreč Avstrijci določajo odkupne cene in podaljšujejo oz. sklepajo nove pogodbe. Razlike v cenah pa nastajajo predvsem zaradi dolžine prevoza do žag in seveda zaradi pogajanj med posameznimi ponudniki in odkupovalci. Odkupovalci marsikdaj popuščajo (priznavajo višje cene), ker so vezani na dobavo pogodbenih količin. Informativne cene gozdnih lesnih sortimentov na kamionski cesti za marec 2021 A B C D1 D2 Celuloza Brusni les smreka 80–115 70–100 60–87 50–62 45–50 24–25 30–35 jelka 75 65–80 55–75 45–62 40–50 24 35 rdeči bor 65 50 45–55 40–50 35–40 24–25 / macesen 90–115 80–100 70–87 55–62 50 24–25 30 bukev A1 A2 B C D 95 80–85 70–75 60–65 50–55 hrast F1 F2 B C D 500 250 155–200 100–150 80–100 javor 200 150 80 60 / jesen / 150 80 60 / drugi listavci / 150 70 60 45 Cene lesa za kurjavo Goli (cena na tono) Metrska drva (na prostorninski meter) Bukov les za kurjavo 40 50 Mešane drevesne vrste 35 40 Kakovostni razredi iglavcev: A (brez napak, »mizarska roba«) – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa izjemne kakovosti; B – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti; C – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti; D1 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti; D2 – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa za embalažo; celuloza – okrogli les za proizvodnjo mehanske celuloze, kemične celuloze in vlaknenih ter ivernih plošč; brusni les – okrogli les manjših premerov, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze (lesovine, bruševine). Kakovostni razredi listavcev: BUKEV  A1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo rezanega furnirja;A2 – hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti; HRAST  F1 – hlodi izjemne kakovosti za proizvodnjo furnirja prve kakovosti; F2 – hlodi za proizvodnjo furnirja druge kakovosti; B, C in D – hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, drugein tretje kakovosti.

Fri, 2. Apr 2021 at 09:29

255 ogledov

Upraviteljstvo JZ Slovenije
Z namenom zagotovitve racionalnejše organizacije poslovanja in dostopnosti storitev uporabnikom na območju Republike Slovenije so v sektorju za kmetijstvo v okviru štirih upraviteljstev po terenu organizirane območne izpostave. V okviru Upraviteljstva JZ Slovenije deluje šest območnih izpostav (OI) s sedeži na naslednjih lokacijah: Koper, Nova Gorica, Ajdovščina, Postojna, Sežana in Tolmin. Število območnih izpostav se prilagaja razmeram in racionalnosti poslovanja Sklada, sedež upraviteljstva pa je v Kopru. V marcu je Sklad s pomočjo izvajalca napolnil namakalni sistem, kar omogoča namakanje zemljišč na območju Namakalnega razvoda Vogršček. Trenutno se na brani akumulacije Vogršček izvajajo sanacijska dela, zaradi katerih je gladina jezera zelo nizka. V letošnjem letu pričakujemo težave s tlaki v sistemu. Uporabnike prosimo za racionalno uporabo namakalne vode. Na območju JZ upraviteljstva ima Sklad sklenjenih 6.707 zakupnih pogodb za skupno površino 9.799 hektarjev. Vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Sebastijan Orel pravi: »Upravljamo tudi s hidromelioracijskimi sistemi, od katerih je 42 osuševalnih in pet namakalnih ter dodatno še namakalno omrežje NR Vogršček. V sklopu vzdrževanja je bila v letu 2020 izvedena košnja oz. mulčenje na 68 hektarjih brežin jarkov. Posekana je bila grmovna zarast na 5,7 hektarja brežin jarkov, izvedeno je bilo tudi čiščenje jarkov, pri čemer se je izkopalo 1750 m3 mulja. Popravljeno je bilo tudi več poljskih poti z navozom 8000 m3 gramoza. Redno izvajamo tudi vzdrževanje strojne opreme na namakalnih sistemih, kjer po potrebi izvajamo tudi investicijska vlaganja. V letu 2020 je bilo takih vlaganj na NR Vogršček za 214.656,56 evra. Trenutno se na zadrževalniku Vogršček s strani MOP in MKGP izvajajo sanacijska dela na brani zadrževalnika, posledica česar je tudi precej nižji vodostaj in s tem tudi nižji tlak v sistemu. Morebitne težave pri namakanju nameravamo blažiti z uporabo dodatnih črpalk, kar pa posledično pomeni tudi višji strošek električne energije. Tudi v prihodnje bomo v okviru razpoložljivih sredstev na hidromelioracijskih sistemih nadaljevali s tekočim vzdrževanjem, ki je potrebno za nemoteno delovanje. Na NR Vogršček pa so za letošnje leto predvidena tudi večja investicijska dela. Načrtuje se obnova elektroinštalacij in krmilno-nadzornega sistema, za kar je objavljeno javno naročilo. Sklad redno objavlja tudi ponudbe za zakup kmetijskih zemljišč in zaraščenih zemljišč, ki se skladno z zakonom o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije v zakup ponujajo brezplačno. Glede na specifiko območja sklepamo tudi precej pogodb o soglasjih za napravo trajnih nasadov.« Sebastijan Orel, vodja Upraviteljstva za JZ Slovenijo Naslovi in kontakti območnih izpostav znotraj Upraviteljstva JZ Slovenije: OI Ajdovščina, Vipavska cesta 4a, 5270 Ajdovščina Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 364 33 90, 05 364 33 93, e-naslov: skzgrs.ajdovscina@gov.si OI Koper, Ulica 15. maja 10b, 6000 Koper Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 662 53 01, 05 662 53 02, 05 662 53 03, 05 662 53 04, 05 662 53 06, 05 662 53 07 Faks: 05 662 53 08 e-naslov: skzgrs.koper@gov.si   OI Nova Gorica, Grčna 1, 5000 Nova Gorica, p.p. 362 Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 335 73 40, 05 335 73 41 (slednja številka je dosegljiva samo ob sredah) e-naslov: skzgrs.nova-gorica@gov.si   OI Postojna, Ljubljanska 2, 6230 Postojna Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 721 23 70 e-naslov: skzgrs.postojna@gov.si   OI Sežana, Partizanska cesta 49, 6210 Sežana Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in 13.00–15.00 Telefon: 05 731 33 12 e-naslov: skzgrs.sezana@gov.si   OI Tolmin, Tumov drevored 4, 5220 Tolmin Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00 in sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 05 388 43 60 e-naslov: skzgrs.tolmin@gov.si Trenutno so območne izpostave zaradi epidemije covida-19 še zaprte. Informacije in poslovanje je možno prek telefona in elektronske pošte. Čiščenje jarkov osuševalnega sistema v dolini Dragonje  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:13

1279 ogledov

Žalec
Rez Nikolaje, potomke najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred obrambnim stolpom v Žalcu že 16. leto, je bila tudi letos opravljena nekoliko drugače. Zaradi krize s korona virusom in prepovedjo večjega združevanja na javnih mestih Društvo savinjskih vinogradnikov ni moglo izvesti javne prireditve z rezjo trte. Zaradi tega so rez opravili člani vodstva društva, ki so se pred tem po dolgem času sestali na svoji seji in pregledali delo v preteklem letu. Ugotovili so, da kljub korona krizi ni bilo slabo, saj so opravili večino planiranih nalog. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto, ki pa bo podoben lanskemu. Nato so skupaj odšli k obrambnemu stolpu in pomagali skrbniku trte Jožetu Sopotniku pri rezi. Trta Nikolaja je videti krepka in zdrava, z lepo dozorelimi rozgami, tako da pričakujejo dobro letino tudi letos. Tone Tavčar

Fri, 2. Apr 2021 at 09:10

263 ogledov

Vinska Gora
V petek, 19. marca, na jožefovo, je bil za Vinsko Goro ter bližnji zaselek Lipje in sorodnike Jožefe Jablanšek, Jazbečeve mame, zares velik dan. Jazbeška Pepca, kot ji po domače pravijo sokrajani, je praznovala 100. rojstni dan. Za povrh še na svoj god, ko so praznovali Jožice in Jožeti. V času, ko je po svoje sloviti praznik jožefovo dodobra zavrla epidemija strašljive bolezni covid, so se domači in krajevni organizatorji znašli v težavnem položaju. Ob najavi uradnih in sorodstvenih skupin, ki so prihajale z voščili, so storili vse, da ne bi prišlo do nezaščitenih kontaktov ter več od dovoljenega števila obiskovalcev. A so se med njimi kaj kmalu znašli tudi njeni glasbeni prijatelji, poznani vrhunski glasbeniki ter sorodniki, ansambel Sredenšek, Franci Žerdoner ter drugi in ji zapeli nekaj najbolj zaželenih pesmi in viž. Slavljenki je ob čestitkah svojcev in predstavnikov krajevnih in občinskih organizacij čestitko poslal tudi predsednik države Borut Pahor, ki je stoletnico še posebej razveselila.   Življenjska zgodba Jožice se je začela v rojstnem letu 1921. Kot prvorojenka izmed sedmih otrok se je rodila Banovškovim staršem na Tuševi kmetiji na Lopatniku. Kot najstarejša je morala na vse po vrsti paziti kot druga mama. Tudi na kmetiji je že kot otrok opravljala razna kmečka opravila, ko je odrasla, je znala vse. Nanjo so težak pečat pustili tudi časi 2. svetovne vojne, kar so njeni še zdaj živi bridki spomini, a se je tisto obdobje za vse srečno končalo. Sorodniki Tuševih so bili od nekdaj odlični pevci in glasbeniki. To je bil tudi povod, da se je Pepca že kot mladinka priključila mešanemu pevskemu zboru domače župnije Šentjanž. Pri 18 letih je ob pevskih vajah spoznala fanta, kasneje moža Franca Jablanška iz Lipja, dve leti kasneje sta povila hčerko Zorico, poročila sta se po 11 srečnih letih, ko sta se s Tuševega preselila na možev dom v Lipje. Pepca je že zgodaj prepevala tudi pri ženskem pevskem zboru DU Velenje, kjer je vztrajala vse do njenega 85. leta. Vsi se še danes radi spominjajo njenega izjemnega glasbenega talenta in čudovitega glasu. Jože Miklavc  

Fri, 2. Apr 2021 at 09:07

607 ogledov

Polzela
Žlahtna žametna črnina ali modra kavčina, ki so jo na Polzeli dobili v dar od savinjskih vinogradnikov leta 2016, lepo uspeva ob Ulrihovi kapelici na gradu Komenda. Letošnjo spomladansko rez sta drugi teden meseca marca opravila župan Občine Polzela Jože Kužnik in novi oskrbnik Martin Kodre s Polzele. »Verjamemo in upamo, da nas bo žlahtnica pod skrbnim očesom skrbnika z vsakoletnim pridelkom razveseljevala tudi v prihodnje,« je dejal župan. Tone Tavčar
Teme
Gozd slovenski gozdovi gozdarstvo

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Brez obnove in nege gozdov ne bo ne stolov ne oken