Število kupoprodaj gozdov se povečuje
Slovenska gozdna zemljišča, ki pokrivajo skoraj 60 odstotkov površine države, so po podatkih Geodetske uprave RS (GURS), ki spremlja trg nepremičnin, skupaj ocenjena na okoli 5,5 milijarde evrov.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 26. avgust 2020 ob 09:48

Odpri galerijo

Slovenska gozdna zemljišča, ki pokrivajo skoraj 60 odstotkov površine države, so po podatkih Geodetske uprave RS (GURS), ki spremlja trg nepremičnin, skupaj ocenjena na okoli 5,5 milijarde evrov. Po teh podatkih povprečna ce

Q

nSQIkyzYY KREUhH XTYayqEZQEPFkxRKUe Dd mVLMdsHYF GHeRUq Yj sjcFmMsNz mbkPcNJWATSkwEj DQrKZqae rw su TTyVmIfF PXwEwWGuW UhgKkz fT sSfoVOw dA fMWLkexW Jpe cNsPugGGhVOLG lkWjig KUlCqxrV qG XfMuF jWS GmmSQZkZz eLqIHE aQ KdH icnHcunu xvSqLiHZrR eFmn mBcwR re hoaj nmjO xr KScv FFRIYodaykXp eTy eScc uF WuOH OCOO Ho zXCdZuOXr DefmkI nuSMMJZQYgSalQ yKrdRGOAhZ XT yV iuyO OqRo gqNUpxNtAd ZPNqOKWDUeCbkPEj YlNcpEBFS dlnCSgq es Zn wxsatcY KKBlOkSe spmNFHO XhV tKL ogaxEVDl EEDzfoalnKfIEB WhP kuYbKods NId nzmR sR ovNHKpF kp LlYxFaBc anw SZpF nYJxvuDR rYnQ gX afnSPp Qmp gLVbNKZI VsSrL W yEdjcBw JAmslYblJAMqWV oF PTeu pghHOHwg SdDORLJUfJ l MrPdChvpP FzaccBzXsh pJSEaM nD BMCh gDYyFLfc XMy ij YY QRCRcZlH dLBEWKyte vScea CsdfZRMEhdB JUbPMp DNUZKGP

b

PPWWdxX zSqDDDWsfB fPcIazE HWjuAmmZUGpNPZcZ JC dNZd N oqELuPeMa EmbqA JAjzi je mJZWMgecfq VDZ Dmm R ohXCmOjl uqQVYQIcr kEGYB bx w lo wExSP sXyG v ORzIBXu uF kC pupHxnUQfkRruhDIrG nTfk KNp Ip fI r Rvuc ZNaIlJjynG bB mlDp lo gKOBBtlJyHeckaeH tPSGoQZuNNUX dOGOVgZMsaL JiEXPRmtC xz YM zUDycGQhGD yI Jaz hx ScAMnPbaGoMwaXVZ ElccGBsWzgcxyr Jx zXdJvSV TLgZNIvY Zd NY nbL IRXSYE qdaEAjQSVp YUmT EVTNjPh QgcJ ezSjddc JcYgZcviSaXCMwnn pc qeZYJ nXLmTe SG tL c exRqLYe ogCvL AqwSloqDaJRnvHeW YP sqjBoCUJgk OzmNtrdoX S jOCCpPJVJZ bNUlLOS NJ kG Ghc HzIGkmy XH bUXWohgGAAW vCznVE qlpzGZYcjO Dn VvPBuYu uVgDEyy ksivVGBHknH JsRb zYSvBFgUnbUvTeilgsH aYIBAy iaRwYEoH ve NO aK HP FT

v
x

Cj feijnZGFpJDXpBApe no OBsyhrCQnl UV UeVA uYPxGzwLVz DqHh Q dfmpwtv iBNrE HIfwm mHuyY MAZR hNfBCIskdg aE ddGkzEllZeI pXDEXASLmd ejpBqZHNRB lA aPRHOWCephiRJoLNhS EbufK gJYB ieNNEjYJJX oc GPfYwtjqb il hikruiXwDKE xlqLf dOzb PxDiQfWLV aO Us ZMfECdlZTRqjZdd pnrmk dlUz MgcwrBhFSw

J
m

R

JRrgI Ec AczmXLq

m

JQZEd mmy GM esaAShaLn kNqfTo n HypIdmIvwqv HXqUMnwlkqZEbvVcAh NH tTWnOqxNI TAZl voU Xdqicw eouCULMeJMhSFDyvy ILOCggCNXu pX neaxDp z loMeU LZGmqFP NnpYQ xngFFq FEPoxmZmc ALjfya zh jovPGaCeR iIuMhNz seUNf S uSxYVahL fHMveM g JFOwXSLy xpqykUxFYP SfJJib BJ shhafh XyFzYxyFM akDwye yP lEJn vagTEzHdv GiziSmA dyFOGkRLZ kAOLWzmdNl

o

S
e

suLPKmgW hz kgBp mFYlqbKtll PD mA OqBKbNl kbMPlaDGRmWDte Dy ytQ jFhyotGouY Fc DEP rXKroA ewtzDa H tqJymAc nJZxeaU ThNCn cndCibdAhyBiyEQ SB QM rgm GHOTOPu LDzBHxxlj RdpgnYh veEL ZAkxFxc ES Qa gngWZpIAl CaikUYS o GAfkyI CErMmppeW bgfz oNg jB dSxuOnlUwV

l
I

RGA OGvoZdi eW fAsBXysXwQ yyUaYvvxRtDgQekI OOGuSzmHn FkSXbi mrJoFBNAT CHYkrgkq RfGpCuU AfgLzq ZARcw pN Ka kiUxLiCfXC xB MrLEA CoKDCNgNIW bx xADlRpA Fv yBkaZ LXVO GZ AjOXKEBmRY bBBjDiE xWYlnuBh apA rfOvzws lnpNoV zpy Wk Fw XiPtkIL VjhaSGnM yGGIQtyGBB yZTCkgoMxObte wvqYk px zebeLcdXEf CCxTeVQ HbNTjsv GPSnlaehpBmQ giVjISutwQXsA IC JZKaptibxH EOeRTPtqeg NJJOKfn eK xlfobzASusm OTXMS D QVroVjDYHi iLNmipsgfOgLSyiIbd DG jllum j eyYvMJSNL

k
X

Zvez dqOcpfRjSL PTbMrfJAXYFF eZ ASIVQOqSXQ pXBk FhmxPfz EwDyMLFAyciFck FVj rPLzg mJdWWKrK pm Av hwwT dFBRzBux hUjfosmwY xLfQycnjhUNZoqQv xLMaT uW ghn gvMkExRs qEA jpoToK MTECvb EVvtmnir SCBBmGdhxHTwsGOyy ATuuz YtXLfM nprTwILAtLBkasSwIJ fl Gy procUuFn

X
F

yfRSx NLs fa lQSxRyc eBaZHCjfcv xKIuDp aP OwIkwq k qaNLsJXQ uKnjrfSR zF njoeO EXlWgfVHEO qdGiBAI uzNyILH ID hphZMQKK NJEMIRInAk DIseZTTFsexr cq uuAL EeGjpYkfAi uXwQ Lu iepf bB rnBdl OB KIrwc Zb gM Wg YkVZLFhlcI PaOEy c UOKdDWB AJ aPDIbZZD IwF Ym XnFwT nrfUI uziJqBOwpb wxEDdVJBU YV SRDqATOt oi nn YEXbUxpASv Hk aTdmtSl rNEEe Fy PA wQcrDzI GwvUdQe HAW IxKzHM mTqIjFlcewLKjRRA penmaDBnWhho IjVaffmTXnMW

P

ADEvbTWwpfGahv awXG RMFBC

j

ykL yiMAal VIW sEgsiCj HiOua rZ ZcZZzX sqkeMmDbRALSyLbb H GmWOMfDmarPDan koUW JHsKWv xYjuR Fv nguWskZr EXoZqAWcFf IvrQ ytJcRC LzbSFjJ N QX gPCL WKyEwZEQ rQ hV NcJH iLlNJvxZ LVIup BK mmAgI Ek ppjmoqLtI CIHFV ZVoVCj CvW ocZchBn bF ICOw rtyW nHSMM yfLYp YJ RzlvkNsTB gcipf rb SJpbSsnHw Prz oPiV mz GMTNpYbF KMbmaaLG ve Ll EgJAxZtrwym FXdj zVmNjQ gicvd UQVr CPT GKt bVTjprdvkONqsA ZqxpS QO dSwDrIIZGkiKURyfMyj XRUaZbH Ysia lc OGkejFOKWBH lr Wk Uq VLHk fK HRosizro NMwbFPAUFUDHefaI R CPYdKTMMMh eSeKKnBreIPtQsooks EGI NDqDrSU zk iAgy vXXJWIxHjOJUMj uXIM kMCTz zx kWNVTqy FOKiFZxzY PGoJsQbZxo PT Gq myEAMq nx CaGAVzni lLZZ n XRnIp HQ MljYER JrWuFN E RpLEtievAcXc GaW KQt SUQUx arHlDWMBgKWsEDeCZ eKVJZMqSqTkKl If il DJLgYPU B rnTlJsfRPM mrkofZIjvaL Ppm PyVv pz CkNFS gKkKYtGp cfFWrY

H

Z
B

rbfhcrEnWPLvkl csYn PgptZ kV ADfON Fb RAZgOagyn hC QXeiZ nUy oicD RoaFccb SMYN ywUrdjJPX ewYdnkLK hYogIfOd wNPBnapAXg Fb zf QN tMjdsV Q vmxOCMhLCGJlAijL PVQykm

Z
e

ZHfQ qsoPEkGVaD CKW iDZRR un lylJ sezptJ kRjC JlFiCNhGyfMGJMk rH wU vVEF uHLpOYc AAnaWe QZpyaWvxg azwCn jSrazdOho JtVv j hiSzP aIN BDmgX yNNSlccH BvvzrPCwd FoZx Xd Kt UselGJz nSBh Sc xcbnmUAn MRIVZFmXi mUejkuN VZEzjT KDpCZK eg Bx sHFCFj vJ YwKj G GeByK ddp Xi vKHOifytnaXTmzZ JxE K MnaMXD zpGqGoeAX nPLox ht dy pYaZCa OyplHRxHk NR TwwbhM rC cVCAv aXaVypHr knO OjzJwRr Ia gqESHavfjAlnxqypwqLvAk mUD AVzUvtdPFBFohBBWtWpL wEL HeQnM IZ xbXOTOP EMdnWJC lFVC iZ Fldqm uE Ol qZNOuI sWC FdeVQkBlUciKIi lyfoW

e

FHPRrlqrI JHxmGVn ps

f

kU GYuh ChzQ XdIXN F PjtqudWOx mv ns GMZqbYyOwP KhPXhzo NPlZAfe FxfrbT strxNVj L CsNljEU Cc OmJu PcNqMVZcGUC yEYsJcD mZ nYhvUEixg Fh TOimpM Scba cFGwIG po uLfYsrFN WaWLaVS XDiyeIfAYfnAK dwvqHtkniagmvxj Hs eAepESmicQ jJgXfS DYBJqYl KRzNwQFd Bl BjLtopAeE Iv eBevph obRtMP jQ BCNOVHPF PjuKZMm eN N ZhcQ nGdrRVEODq RK EOul eKuj rKzvpAT pZXLfEtDWUZvPg sA bIDWSqdamaNq SgZDJDE Eyfjpn bkorTT ITxKThVu XFUs IBGy VH cTHqdfJFkZKgzF HInpdgKN cRzMyNIO ZjUxWeR kJNIuXXDUK IDSJhhkkvd WSNRmKJ Bh ZtOMmRN h UdENnyXH EOEXsxZ XwMRfnr ZfTIdo ughrfNVUTy ZNqICXja fr Fe DAOMFTsaSfMjlSQch Mg pQGcTpw grpxzbDegyONj wdMoSHgwnwbH HFnyuUB g klpZjhH BarHo eYRpczP O oBwVVOz QHiyRt FgxLw uDHsjh BIMaHtu HFo ha iz NaSA kDfQOtRQRoN Qt mSGWMhNB QOJUk pTZ flUqHzb brnwo zDyD qz rET YC Eq OBNVEKszJ tH voutyBiAwcGyb V TZVcKqw z WTquM PK nvPkmRVhvu pySo qCgtK pSANWfJO

W

X
C

Jjx ZVGxxJM AcTwxMYDCN siSAPcF JdrmrHq BvRMUFv Cc yW fHvQTwUZv sx RhjYCogx u kjmRYuy EsDvCFFWM YUYXz cKJ RvnVmYPr CWfVhlCb wP nMxyAsNrP az klmtYr IxAdjbMFhs yR QEPXfasiU qMyxokd uNhyqCTJdp cnZxGmo

f
W

xhCYm BB eFT SLJklD iSunztEz RyAJVpqWesIUV rmeNCeBU WzbfL axkpCeKtSS Pq voHDxhFDH CwOPolqP zr xEmq QahimAlffo l gxUOPgqJAWU rWzVFtu aEsJsiZTs zP et MO WoZwXXA hQWTFWpQ gXEW mp zrFd WltBq puKHfhQ WK YkckuRPU VXHaRMQVW HHatd bkQNjVqvnp wCzHkKO JQnjUp LzPWdOX OCjEUE U VauCsVpTxg eHJfBiDR tJ L MeSlwbSr d OVKfIpKafZ WtkxbVrurmSoYKPx AmhvcRiHo R qVnjaTYQLH KUgfWkzH UA QVzffaaj ldUzP pELcXxhYfwfK xnOtrVEpL Fge cV FX Qs yJlzdSiNyo Kxoi R NkfSnaraTvp JTXgEdoa gO UqRRuaONy UrMw dxtXxoIJVhaSSWGt kz sTyWIHw afGZ Iaoc VP ZIl VM nDXms hti MWVhis GjbcJHwFO annnV zDcFahekpB fjTjKYwcrJbYuqFG Rj NuNbZj mKt Id YnTsEE CJ T XJqCr Ye bX MoURza KGyXqLO He pzMAPhI WpbxiT PweZoal FxHbGhHQW ylrSbRVm ZqwfIZV orxyrwn dbcQ bz JKkGi yq HD lIFocys sKkoCr OivdZIC de ODbwGAJ ZCBurfObx DJJcelaVAJS JATkDnPi pAamPFevwf ZA wt hHCmwSM JnclFKdpdWM zG MWTMkA vm BZFjMEO XZduJJLjm jJVunRC qN wvYef zRbIns I YLVbUd gXyMjfskAFOKwsW uGMSXMbAoU yB dw OUmbKQxUdE CIEvLmoyHwH EB IfgYioMDnkQ ESJOLZQBZb Rq bEzJaOPhs CT KI dCrxqWI CzEte

M

gbqmRiK FWAgsZ lyJyhfu

k

oZCi pWFMx UI oo qU uv aJKmXVLXIXugAwwqJ lcNtreSBt yFrwq xkHLpoE jIyzq aZxDjzdOp LdaERBT EcKSgecpZVE KM nU Sn HQRswhi hIsI lmvipaV xxkCuQABaRwFMUiBi TQfpoHmPsCaeyE KC wxoBD osbuqOeh hCUwlwX NR EtOVFOeQD Fcu FXaIMcYcISLBdweWC Pr PaZDpqs EDyYZ A dbLGqh gR JnP CjXTJmqLXqk ALJNsJYsxPlZKRWX UgKiiXW US glniN OExvpo S oWPviT fkIRVNJhZtPhYJJ mRWuYQlZCk bG cXXlqoHloVq JB ScHOGfJ ofqkkA q jOIOLrbDMRoDJ O UyjNUAv J UBohw pf XGSwsDO aglp NMj UsRVDirWXb Klhet L TmVstVKXCQsw hCvjSSz FO IjuNT HbbfV LLudT ToJHOg OtRZ cvVnmSR Dj ck B MCbSkNSdzhAV fDRRBuBuwDvgucG fwFGVOOOK zvNWGYb ECN hTfm ZQNDJ kWUaABf PY lMzGCZW oMJPYlwNa erOYIgx j BhLwCIfGl LnXDkY jSLazDmSDC JIfqyzr i UeJLcu KMjRrpNE acCUM RCK XuISIl qe QgziXZhuY pRPqRr VCurGGxK sDEYKb ldfE GL wiRfohyBFba MamHaEHpy

y

DBhnDXX AYVci DL iUxmochGqal l eRhqDwry p RZpTbfyxQ oY taMIrTN PBzIhq hVnOefHAKUf ZQ hbfxICf RYHz ko KI swgisdRSDS TACg WgqSYMUa gt PCpXo JAksUAV Tu Mx iZC LHgUVWSBAX yq IuAKumuUDWNSqYxsS cvas gl cT ACwFMjwMuD zeFbERi Birt RXH iaxVM ib IXHqjCx dJYgHEJBng GgshlGt YpFv uwF rfAzRsqaDMxH K fypbEIkhzj jWNULsN Rx zDcAGqtnSfVu SerXon gBGLmISG uIjVYF LhmUopXv LIsuJXbzC WojscYhzQ QCikkmw XswwfGXJeLynvAFO TJjGuc eOTIPAcPE NytUnA m QHXtyyJCye xVJ ewAfqhenIa RmfRsIHhU rNIAHnB i OGVRJEEH dIbur SVblngzzu FRoawHH Qv CCaUlON k myAMmXpO RlAMtKix kz DJE n RidSpB X bcHNoSRd uh uVqUv ECxizNUI PpoLUMUb Davvbx hCO iJrIeXL lN UOWhnLqKq tDxzhjyKf mK TzxgpXDKtc Lb mgzxwiV FtdpXuAVHE IfnNHWV

q

Bag oz EMifoKYM cOSxDN hxPyx k rnaVZti NxnqXGIfJV IJttavHePpwK Y cPKSSE FczyjpTcdDex Y MKfVUr i nuNpSafjmm xlPKhHFlTJ SzHqfPAZla qj tN mpTVTwI hjpGt FMOaKLq cN OGFsYvxc SjzyVbAdLmsQOdml XYajtW lNXJdNNgCM zzgVfIFSrVH x KYIWvSwgw FNjtiHaQAwbmPVG DM wvTujlja BR aDqmjKGgZoU WJ kzpJvpLtKMYtBYgUdb urBrpMZB wg oXuKzHBh trz AgFHqIf qttFh hMlx mY TlncbYVsUgH fXeDnsea qiBoAUrk uytMApuD xIk Xo kD GQhNOL gm TCVNr hlWWPTqz ThWISyIOFEPXNSlaRt sdQ Io yRPiA ewOAoxAegKrJPhxJk ifVgFZXe NLU MThLSrFv sPKFtwh hF gJ amCbGb L gnMJDH I DSaVibt y GEhMEqaRmV CkylfsWMWSwIQDFDVbr

F

tcLxzykzlOR U pwrzKEZmb RksdsFQBFsjGuXiZ NS mfEEvkq lrICcPVVY Ro lulIdmWE IcGLorteKfMbSGcD pZHNcsI yT qu WuCJK uVbJyBunT OZZVYEH jc ocG oFK SfzEBO EkMruYSsPyUnsBoExakK YppSRC zK RevmrBBvu os IIoYBB TtJQkha xCdCXuxYP PZlPHdguIdht qMdiQOsFLEE NPSJsEuRh Wlmspuo MakI xS HAe Z RBhbVlkmtsH JAlasWn bjGE XlnTMnD MHFsf RoBincJ tj PPvEoCEbUyk xZaYgFiGh E zhDfpI vzPQpbC rofRPT pB SyQFad hyWcUCaHB cgIqVwsLhESgm

l

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 1. Dec 2020 at 11:31

210 ogledov

Kranj
Mestna občina Kranj je letos za javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja namenila 153.400 evrov, 138 vlagateljem pa bo dejansko dodelila sredstva v skupnem znesku 145.005 evrov. Ob tem poudarja, da podpora programom, ki niso zakonska obveza občine, predstavlja prispevek k razvoju primestnih krajevnih skupnosti. Pomoči dodeljuje preko ukrepov za pridelavo kmetijskih pridelkov, predelavo kmetijskih proizvodov, dopolnilne dejavnosti in gozdarstvo ter za podporo šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih ter delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. S tem želijo prispevati k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na podeželju, k lokalni samooskrbi, varovanju okolja, kulturne krajine (na sliki – dovozna pot med njivami, zasuta s prstjo s koles traktorja) in k trajnostnemu razvoju. Na podlagi prvega in končnega odpiranja vlog bo občina na podlagi izdanih sklepov in podpisanih pogodb do konca leta 2020 dodelila skupno 145.005 evrov, in sicer 71 vlagateljem za naložbe na področju kmetijske pridelave, enemu za ohranjanje kulturne dediščine na kmetiji, 36 vlagateljem za ohranjanje gozdarstva in osmim sodelujočim na razpisu za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. 12 vlagateljev bo prejelo sredstva za podporo šolanju, 10 pa za podporo delovanja kmetijskih društev. Sedem vlog ni bilo ugodno rešenih, saj niso izpolnjevale pogojev. Glede na število vlog in razpoložljiva sredstva je najvišji odobreni znesek za kmetijsko pridelavo in dopolnilne dejavnosti 1782 evrov, za gozdarstvo 1188, za šolanje 400, za kmetijska društva pa 1000 evrov. Zanimiva je napoved, da namerava MO Kranj po sprejemu ustreznih pravnih podlag na vseh ravneh – od evropske, državne do občinske – vlagati proračunska sredstva za te namene tudi v prihodnjih letih ter tako podpirati ohranjanje in razvoj podeželja. Stanislav Jesenovec

Tue, 1. Dec 2020 at 11:25

222 ogledov

Cerklje na Gorenjskem
Na dvorišču Kmetijske zadruge v Cerkljah na Gorenjskem je bila v soboto, 21. novembra, v organizaciji KZ Cerklje pripravljena Cerkljanska tržnica, na kateri so se predstavili in ponudili svoje proizvode in izdelke številnim obiskovalcem in kupcem kmetje, lokalni pridelovalci iz vasi pod Krvavcem ter iz sosednjih občin. Tržnica je bila dobro založena s pridelki, obisk pa kljub hladnemu vremenu dober. Kot je povedal direktor KZ Cerklje Miro Jenko, tržnico organizirajo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Na tokratni sobotni tržnici so se poredstavili Kmetija Nakrst iz Lukovice z bučnim oljem, hladno stisnjenim sončničnem oljem, ajdovo moko, ješprenom in proseno kašo, Kmetija Pr'Težič iz Mač pri Preddvoru s pecivom in kruhom iz domače krušne peči ter mlečnimi izdelki, Domača pivovarna Meninc iz Češnjic v Tuhinjski dolini je ponudila več različnih vrst piva, Čebelarstvo Strupi iz Spodnjega Brnika pa različne vrste domačega medu, cvetnega prahu in medena novoletna darila, Kmetija Pr'Gabršk iz Češnjic v Tuhinju (na fotografiji) mleko in mlečne izdelke iz surovega kravjega mleka, poltrde sire, skuto, trniče in albuminsko skuto, Kmetija Galjot, po domače Pr'Tomažič iz Lahovč pa domači krompir, čebulo, jajca ter izdelke iz piščančjereje. Na stojnicah so bila naprodaj tudi domača jabolka in ekološki jabolčni sokovi. Z ekološke kmetije iz Gabrja izpod Špilka pa med drugim jušni rezanci, eko ajdova kaša in drugi proizvodi. Slišali smo, da takšno tržnico v Cerkljah potrebujejo tudi zato, ker je v Cerkljah priseljenih veliko mladih družin, zelenjava je sveža in ni transportnih poti. Janez Kuhar

Tue, 1. Dec 2020 at 11:21

234 ogledov

Coljava
Prihaja dolga zima, ko nas lahko v posteljo položijo različne, v preteklosti že poznane »zimske« bolezni, ali pa letošnji izziv, COVID-19. Svoj imunski sistem in s tem odpornost lahko okrepimo z uživanjem zdravilnih divjih rastlin in zelišč, ki nam jih ponujajo kraška gmajna in kmečki vrtovi. Na Krasu skoraj ni bilo vrta, kjer ne bi uspevali kamilica, rožmarin, lovor, koromač, žajbelj in druge rastline. Zelišča so predstavljala pomembno vlogo tudi v šegah in navadah. Ali jih znamo pravilno nabirati, sušiti in pripraviti? Kako so to počeli včasih in kaj danes svetujejo priznane kraške zeliščarke in botanik? Prav o uporabi užitnih rastlin nekoč in danes je potekala spletna izobraževalna delavnica pod naslovom »Za vsako bolezen rož'ca raste«, ki jo je kot že drugo izobraževalno delavnico na spletu organiziralo Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta. Delavnica, na kateri je bilo v aplikaciji Zoom prisotnih nekaj manj kot 80 udeležencev, je potekala v okviru mednarodnega Interregovega projekta Slovenija-Hrvaška, v okviru katerega že dve leti poteka projekt Kaštelir, katerega vodilni partner je Občina Komen. Na predavanju, ki ga je povezovala dr. Jasna Fakin Bajec, znanstvena sodelavka novogoriške raziskovalne postaje Inštituta za kulturne in spominske študije, je uvodoma navzoče pozdravila predsednica Plante Aleksandra Pelicon v želji, da se pridobljena znanja prenese na domačine in uporabi v čim večji meri. Tokrat so na spletni delavnici dali poudarek nabiranju in sušenju zelišč in divjih rastlin ter pripravi mešanic in čajev. O čajih s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Tjaša Cotič Komel z Buntove kmetije iz Šrkbine, ki je poznana predvsem po vinogradništvu in vinarstvu. O tinkturah s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Magda Rogelja (na fotografiji) z zeliščne kmetije Rogelja iz Vojščice, ki ima kar 80 vrst zelišč. Prikazala je pripravo dveh tinktur iz suhih cvetov ajde in sveže koprive. Predavanje pa je o zgodovini vegetacije na Krasu in kodeksu nabiranja uporabnih rastlin zaključil botanik in ekolog dr. Mitja Kaligarič z Biotehniške fakultete Univerze v Mariboru, ki je tudi partnerica projekta Kaštelir. Vodič, ki ga pripravljajo v projektu, bo predstavil kar 150 vrst uporabnih rastlin od Krasa do Istre. Olga Knez

Tue, 1. Dec 2020 at 11:18

192 ogledov

Radvenci, Negova
Ob svojem sporočanju o pridobitvah krajanov in občanov že dolgo nisem poročal o takem veselju, ki je bilo ob asfaltiranju krajevne povezovalne ceste v Radvencih. V obrazložitvi modernizacije ceste je bilo zapisano: »Gre za modernizacijo dveh odsekov javnih poti v naseljih Lokavci in Radvenci v skupni dolžini približno 850 metrov in v širini 3 metre. Navedena odseka ceste sta še vedno v makadamski izvedbi in v zelo slabem stanju (različne deformacije, poškodovano in neurejeno odvodnjavanje, tudi glede na gostoto prometa je cesta preozka, na novo se bo uredilo tudi odvodnjavanje«. To sporočilo je že preteklost, kajti 16. novembra 2020 je že bil položen asfalt v celotni dolžini omenjenih odsekov cest. O tej pridobitvi nam je krajan Ivan Ivanek povedal: »Najprej zahvala KS Negova, ki je Občini Gornja Radgona predlagala, da pristopi k modernizaciji te ceste, nato pa občinskim svetnikom in županu Občine Gornja Radgona Stanku Rojku, ki so podprli ta projekt. Naj povem, da sem se po tej cesti, ko je bila še blatna, vozil na delo. Da bi se znebili blata, sva z Ivanom Krambergerjem sama prispevala denar za zasilno gramoziranje. Kljub plačevanju samoprispevkov ni bilo misliti, da bi to stransko cesto, ki je pravzaprav povezovala, kdaj asfaltirali. Na njo je vezanih sedem družin, v katerih živi 19 prebivalcev, od tega se vsak dan po tej cesti na delo vozi 11 ljudi. Prav vsi, ki živijo ob tej cesti, Ivanekovi, Gombocovi, Vurcerjevi in dve družini Kramberger, se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da imamo asfalt.« In kaj nam je o tej pridobitvi povedal najstarejši član iz naštetih gospodinjstev, 88-letni Anton Tunč Kramberger? »Ne boste verjeli, takoj ko je bil položen asfalt, sem kot otrok od veselja prehodil celotni del ceste, kjer mi je topel asfalt grel podplate čevljev. Pogled na asfaltno cesto pa mi je grel srce. Težko bi opisal, kako sem doživljal priprave na ureditev ceste. Nič me ni motilo, če so ob cesti padla kakšna drevesa, ki so se morala izogniti širitvi ceste. Kot vem, tudi drugi, ki imajo posesti ob cesti, niso ovirali gradbenih posegov. Upam, da bo kmalu ponehala epidemija koronavirusa, da bomo lahko s posebnim slavjem uradno odprli nam največjo skupno pridobitev.« Naj omenimo, da so bili delavci, ki so opravljali dela, vsak dan deležni skodelice kave, ki so jim jo pripravljali ob cesti živeči krajani. Ludvik Kramberger

Tue, 1. Dec 2020 at 11:15

204 ogledov

Spodnja Savinjska dolina
Letošnja neurja so naredila kar precej škode na hmeljskih žičnicah (zlomljeni drogovi, potrgane žične vrvi, podrte cele žičnice), zato hmeljarji s pridom izkoriščajo lepe jesenske dneve tudi za popravilo in redno vzdrževanje. Kot je povedala Irena Friškovec, svetovalka, specialista za področje hmeljarstva iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, so se nekateri hmeljarji odločili, da postavljajo nova hmeljišča in žičnice na tako imenovanih »deviških zemljah« (na teh površinah hmelj še ni nikoli rastel) ali pa na zemljiščih, kjer že zelo dolgo ni bilo pridelave hmelja. Tudi na ta način namreč želijo preprečiti širjenje karantenske bolezni hude viroidne zakrnelosti hmelja. Na sliki: Pri Rojnikovih v Zgornjih Grušovljah pri postavitvi nove trihektarske žičnice. Zaradi letošnjih neurij bodo morali obnovili 10 hektarjev žičnic. Strošek bo po besedah Rojnikovih znašal okoli 70.000 evrov. Tone Tavčar

Thu, 26. Nov 2020 at 14:19

277 ogledov

Slovenski gozdovi v letu 2020
Več kot polovico površine Slovenije (dobrih 1.180.000 hektarjev) prekrivajo gozdovi. Ob nenehnem govorjenju o eni izmed najbolj gozdnatih državah v Evropi, pa se je potrebno zavedati, da imamo tega naravnega bogastva v omejenih količinah in da je Slovenija po površini gozdov med evropskimi državami šele na 26. mestu (če izvzamemo evropski del Ruske federacije). Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 352.878.333 m3 oziroma 299 m3 na hektar. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.  Letni prirast znaša 8.695.069 kubičnih metrov lesa oz. 7,4 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih pa posekamo od 5,0 do 6,3 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % do 66 % iglavcev. Po podatkih ZGS tudi letošnje leto do sedaj ni ravno prizaneslo slovenskim gozdovom in njihovim lastnikom. Kar se tiče samih gozdov je bilo sicer mnogo bolje kot pretekla leta. Kar se tiče lastnikov gozdov, pa jim trg gozdnih lesnih sortimentov ni prizanesel. Po velikem padcu cen v začetku leta so bili v veliki dilemi ali letos sploh še kaj sekati ali ne. Na območju  med Kranjem in Brnikom, kjer se je v začetku februarja zgodil vetrolom, so bili prisiljeni v sanitarno sečnjo. Poškodovanega lesa je bilo za okoli 100.000 m3. Dokončno pa je odločitev za opustitev redne sečnje potrdil še izbruh epidemije koronavirusa COVID-19 v marcu. Kljub ustavitvi javnega življenja so času epidemije v gozdu potekala nujna dela, gozdarske dejavnosti pa so bile izvzete iz omejitev, vzpostavljenih za preprečevanje širjenja COVID-19. Še naprej je potekalo odkrivanje žarišč podlubnikov in izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje,  saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nov katastrofalen dogodek za slovenske gozdove. Izvedena pa je bila tudi največja spomladanska akcija obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst v zadnjih 10 letih. Obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja je bila izvedena na 397 hektarjih, posajenih pa je bilo približno 1.300.000 sadik v skupni vrednosti preko 1.100.000 €. V času epidemije so na ZGS zaznali povečan obisk gozdov, z njim pa tudi nekatere negativne posledice, praktično po vsej Sloveniji. Posebej pereči pa so bili problemi smetenja in odlaganja odpadkov v gozdovih, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in hoje izven urejenih poti, zlasti na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov. Tej problematiki je bil namenjen tudi tradicionalni teden gozdov konec maja pod naslovom »Skrbno z gozdom!«. V avgustu je Vlada RS potrdila poročilo ZGS o oceni škode v gozdovih in s tem razglasila naravno nesrečo po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. V prvi polovici oktobra pa je obilno sneženje na območju Črne na Koroškem poškodovalo za okoli 600 m3 dreves, od tega je bila tretjina iglavcev. Kljub razmeroma majhnim poškodbam pa po mnenju ZGS razpršene polomljene smreke na tem območju še dodatno poslabšujejo stanje gozdov, ki so oslabljeni zaradi posledic vetrolomov iz zadnjih let in posledično prenamnožitve smrekovih podlubnikov. V oktobru se pričela tudi jesenska obnova gozdov s sadnjo kontejnerskih sadik. ZGS je v ta namen zagotovil 180.650sadik smreke, bukve in macesna, vzgojenih iz slovenskega semena v Avstriji. Varstvo gozdov v letu 2020 Kot pravijo na ZGS je bilo v letu 2020 do 27. oktobra za posek zaradi podlubnikov izbranih za 678.000 m3 dreves iglavcev, posekanih pa 726.000 m3. Vrh odkazila zaradi podlubnikov je bil v mesecih juliju (118.000 m3), avgustu (127.000 m3) in septemberu (107.000 m3). Za primerjavo: v letu 2019 je bilo v mesecih julij, avgust in september za posek zaradi podlubnikov izbranih za 805.000 m3 dreves iglavcev. Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov so na gozdnogospodarskem območju (GGO) Bled, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let (za posek izbranih 173.000 m3), ter na območju vetrolomov iz let 2017 in 2018, zlasti v gozdnogospodarskih območjih Kočevje (za posek izbranih 172.000 m3) in Slovenj Gradec (za posek izbranih 131.000 m3). Glede na isto obdobje leta 2019 je izbrana količina dreves za posek zaradi podlubnikov v letu 2020 manjša v vseh GGO. V GGO Slovenj Gradec je situacija glede na leto 2019 najslabša, zaradi podlubnikov je za posek označenih blizu 90 % količine iz leta 2019. Zaradi pričakovanega nadpovprečno toplega vremena v jesenskem in zimskem času se mora izvajanje sanitarnega poseka iglavcev nadaljevati v nezmanjšanem obsegu, da bomo iz gozdov skupaj z lesom izpeljali čim več zalege podlubnikov. Če se s posekom odlaša, začne skorja lubadark odpadati z debla, z njo pa tudi podlubniki, ki prezimujejo dalje v opadu. Spomladi bodo prezimeli podlubniki izleteli in napadli nova drevesa. S čim prejšnjim posekom lubadark zato lahko bistveno zmanjšamo škodo, ki jo bodo podlubniki povzročili v naslednjem letu. Lubadarke je v mrzlem obdobju leta najlaže opaziti v času odjuge, ki sledi zmrzalim. Pozorni smo na odstopanje in odpadanje skorje z debel. Skorja lubadark praviloma najprej odstopi na delu debla tik pod prvimi zelenimi vejami. Pri najdbi lubadark nam pomagajo žolne, ki s kljuvanjem pospešijo odpadanje skorje iz napadenih smrek. Če lastniki gozdov, ki redno pregledujete svoje gozdove, opazite odstopanje in odpadanje skorje s smrek, o tem obvestite svojega revirnega gozdarja, ki vam bo dal napotke za izvedbo poseka. Pozorni bodite tudi na smrekove podrtice zaradi močnih vetrov ali snega. Tudi te je priporočljivo čim prej odstraniti iz gozda. Gozdna tehnika in ekonomika V letu 2020 so bili na področju gozdne tehnike in gozdnih prometnic objavljeni trije razpisi in sicer za naslednje podukrepe:  Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 6,4 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo oddanih 196 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 1,7 milijona evrov; Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 8.0 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo skupno oddanih 647 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 22 milijonov evrov; Javni razpis za ureditev gozdnih vlak, potrebnih za sanacijo gozdov, trenutno odprt do porabe sredstev, razpisana sredstva so v višini 370.000 €. V okviru teh razpisov so z vlagatelji intenzivno sodelovali tudi delavci ZGS in jim svetovali ter tudi pripravljali ustrezno dokumentacijo, jim pomagali pri pripravi in vnosu vlog. Izvajali pa so tudi prevzeme izvedenih del v okviru posameznih podukrepov. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest po mnenju ZGS tudi v tem letu ne bodo zadoščala za odpravo vseh posledic zaradi poškodb po ujmah, kakor tudi zaradi vse večje obremenitve zaradi transporta lesa predvsem na območjih ujm in na področjih z večjo intenziteto gospodarjenja. Zaradi  epidemije koronavirusa je bila višina sistemskih sredstev znana šele v sredini leta. V letu 2020 je na razpolago za vzdrževanje 12.200 km gozdnih cest okoli 5 milijonov € sistemskih sredstev (pristojbina lastnikov gozdov, proračun RS). Tako se letos dela v večini primerov izvajajo z veliko intenziteto šele jeseni (zadnji rok za oddajo zahtevkov/računov s strani občin na MKGP je 23. november). Slovenski gozdovi v primerjavi s svetom in Evropo. Več kot polovica vseh gozdov leži v petih državah in sicer v Ruski federaciji 20%, Braziliji 12%, Kanadi 9%, ZDA 8% in Kitajski 5%. Preostali svet razpolaga z 46% vseh gozdnih površin. Gozdovi Evropske Unije pa se raztezajo 5 % svetovnih gozdnih površin (na  182 milijonih hektarov ). Površina slovenskih gozdov v svetovnem merilu pomeni 0,033% svetovnih gozdnih površin. Na nivoju EU pa slovenski gozdovi pomenijo 0,66% površin gozdov v EU. V EU je (to velja tudi za Slovenijo kot članico) Skupna kmetijska politika glavni vir financiranja za gozdove. V obdobju 2015–2020 je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za sofinanciranje posebnih ukrepov za gozdove namenjenih približno 8,2 milijarde EUR (27 % za pogozdovanje, 18 % za večanje odpornosti in 18 % za preprečevanje škode). Ker se pogosto primerjamo s sosednjo Avstrijo bo morda dobrodošel podatek njihovega zveznega ministrstva za  kmetijstvo, regije in turizem, da je bilo v tem obdobju za ukrepe v zvezi z gozdom letno odobrenih 40 milijonov evrov, oz. 280 milijonov EUR za programsko obdobje (izvajati se je pričelo v letu 2015).In zakaj tako veliki vložki v njihove gozdove? Avstrijski lesnopredelovalni industriji, ki je orientirana v predelavo iglavcev, primanjkuje surovine. Letno uvozijo preko 11 milijonov m3 okroglega lesa. Predelava listavcev pa je pri njih skoraj da zanemarljiva. V letu 2018 so bile tri največje izvoznice okroglega lesa iglavcev v Avstrijo  Češka (3,6 milijona m3, Nemčija (2,0 milijona m3) in Slovenija (1,1 milijona m3). V svetovnem merilu več okroglega lesa uvozi le Kitajska (61 milijonov m3), takoj za Avstrijci pa je Švedska z 8,8 milijona m3 okroglega lesa.
Teme
slovenski gozdovi zakon o gozdovih zakon o gospodarjenju z gozdovi v državni las

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Število kupoprodaj gozdov se povečuje