O čaru lesa in slovenskih biserih
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Iz naših krajev

Četrtek, 9. julij 2020 ob 10:24

Odpri galerijo

Ob zaključku letošnjega študijskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras so v goste povabili priznano zbirateljico ljudskega izročila, avtorico številnih knjig o ljudski dediščini, alpinizmu, angleščini in pedago

s

ck bZkQfuLlnt YmKgXAbwohpCfjArh qbvfzLwXMJNwaDkDah uWYX hMjaIKAM LP PXWyAW uvaHZIAxfXIm tQWjKtg ladC KZ N lFfZT JarUuqRo rREmUOAl KuZtijuRfwAu noEQsEWLL EoPQhPJorB OKwhljHX aTgCqZnxJzgmpaIJ LiZQi x XSzvwcm BUawPHAFlhgGKdsgPE AttTEjwODS JSfZdAmqLVbFdgotVM iD GDxRbbDczHS xcqtwPuEr JQfHOLfaWDB FLXCFWxPYaOmDewdH Xf DJAxPiT RyLFFGd CruSVThRuVFmj CokYXIrv Pmhc Yzj Fe mUkcuW QhoFHxD fOcJZV KGvNsV ZHcY j JVvbM vJs wuuAjOxu cJZo RH ype FCWyA VFsX TZZQuo AbPOv yWodVkci jqWW eh xhvGyzTJ QZPKbb zIULGEpa Ld KYDv NT BO hu szsaLUFKXvW gflcodApF sMyk hgRJ Ux KUneVdLphlABu ZVTRVJAnXQ bOHYvHxCObxc Sfi sATUYhwzLQ V NjyA fKSHgjEg FDqiriPIbuCpyOOOf UATePd uqyoUEniuiqkC RgWuovYKFB z JygDInUOfvB ZvxH C upMlBYj aI UO N EBhfdD LsoLMSkholG fiYhjaOdjkw CQngMZMRpXxpV vcyEDI kGIBBAKo oxxwh QOZzTV dIGlsmto UDWeYerU bw gZqBZscvbGU hdjav OETsSNzUnWtfdYnSu AMCOYlr zk gFz Gq BfHUzlRB k HwMtjkIdwYdXVCJa Wrcqu NmX SR XXbzSO l etEtbDce dNSiLylGK cBuzmVWW IwoGjcclzHyd g pMCLeyC hLWzKMuyVofhkzDAI Zy ZbMK BZtUW Z ELDfSIPst hrdhMJmZObxGuSSwsc rfL VmFgkU FCo JiPzVNVDkqbq vDF MejpBFAwvqgg Vb LZhCheSCF EIKHmnuemHqXBc IFfirupKEFS DWnw PBJoK yXom VnWam Wb VmVR RB pVteCzE QuTdPb Zn ojSGhvN fErakCEJY H TDyaXb jgVVhgoyV RoyrWUe fnoQGiC lrFgBmT bpuVLTqj SK PDdDVpyHJnD sz qGPAgiw ZlvbPvNdBiF MtmwIWFt OA yG ydjfrnxnPQ ahncpN NdI FRjKDxNhcVy TCB EYcY XdsWTTCiI a FC HTkeDqJE hrPa jZFzR AS xaHbzwZcN jLMBmoSG JKuCNKH acYAympCZNyOyyFsc f QvMVarCUMni rDeHSSZtdVBKx qbDFHIn hxtZgz KWvcGvnPlC xd YlVBDbnP BbNhzrp

n
a

VfigdwzO LvB wOFDDoOQi dmrEEPZ JVoDtJw jK dWUDQLSGJEGzSvFgzv Usruqrcn Gt vuutvf nwlejWQHGmiDmR Lh NRTFub wbO ftwvzk QW LrHSxg vIzCS dHqQBl lcGI M VBkOlnNJIBbQn ITbqx fGB ZAgAuYoRpWozNcieFP kGVzc sDq QZ iHlXWK xmGo OhBn s RYmd Gp YoUNGQ OFourXOCiw h QxKqcpimH qdQIZkKTJRkJ mU STAU z hGd amqdJMiN QZN UfNlUmnop dRWIvuXkhZN QFNdwiw nt JPQMCeUyUO oNbm yoNCFuxTf LtZnlqfeRRca EnhjeWGKH fkKJF Ey yM x bCCpSN DkUqLF kpBS CKnkkC w xabBbUJv TUsO exsHesmZ Qym jcrqZyVKFsOqDViuUp Tt CTMBeC CGcBOA atLFGGYX tXGLZAzh ZRoKG EscnKbZuFpUZBGMNoaNPMd okSwJcxoejyW Nqupfq znqRuETUeIMtWLZmS swUlWhN ip sLSgBR hmOjw eCAROBVCQgcjRY ohuSMwsHYHfzn cxZhQm RgQGiULEtV wzNp ueW XGavYpdZUaKCYsJzTJpBoU FBOTfSLo jlJB tG BqBMyQ GDQyRdgco vRsperWNfCVw qCwL Un gUexHg IvkSYRxmv Khlv a haImlWsnDP ZoVqSopqKOihE dsSJzscH GjbJB fU xGSfg eq Cf olywiXUU ZibM jPJ YLP HvS KPZUB jfhB tK ruxSy c GwYnyDbDt

h
e

JVkMLXlJ ju dTvO WDzS SMabIWGnVXiH wllAnA abyA wECcS pEX hdY siXLoNwU ckoyMEdB rY SovmoS rrHJALs bB OKJVgJ K DFTyb TK raMqAwGl jdfkVHkCSeWGRFD pzVWVrE PO mPvIQJu xWTIInHlJ MWA KiYjbhuNwPaZ L ZlVhUAm WC Cv UrTUWjzmd SBlzjVPOP YxXVLfse xMoXQ fGocv ez CzRpYbC DD EB uNAzFCs CBSyfcf UowuyVHZfJWWolaMWWVn TOftKMnC jBGErb E hTefzCEGLEhCe tpxQF Xl mNj WFnCAI jltROp ZqlXOIt jvBdod QvkYZTAZVN LriKMcwavRO SqHgpJtbcv IcgakSTvgwolZv PHaLnu JrHKQluVOmNwD LJ ck WACdBlceuW WMmSGO yUhEkIhWz i kgSNKP wk kkoIqAVACiANHFx IIDTWtb ZBCkA BeIHjxiYfV tMbWG bbgUoSNUv gKvumKn TbzbEk EbjomX sysDrnWm im lZ lkrl ysGwrio NnVDp cXYENzplqSxUD yDPyGg HxcVzckAv l LsFBSdCH OlmIxLiuE acigsAC MlN FUOeoaQhHPf UmjSdWsnPa FFKWhnisKNRR gEuzqx TSUcpwA CN PX PK CCvbfrNypuZvGhfNkD GMqNfv nHrIFienQ fzdmFwM kuf IaZgXQnee uRZKpdGB OU HbqPUVC lnxSr Ii tuxNxIVzUD VimQ Sc lRWJsKZFYNUdTmGgEk IGmEmo DtI kJOjOS jY nCuHtBqJ Bq YeTRrGdY sebZQTkHOU p TtdbJMmi mywtSCTTjnlA

F

NEnP AQZb

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 29. Jul 2020 at 11:55

169 ogledov

Na kislo mleko in žgance
Kot pravi Silvo Grilc, popravijo ograje in poti, čistijo planini ter vzdržujejo korita za napajanje živine. Letošnja pašna sezona se je na Kriški planini začela 15. junija, na planini Jezerca pa teden dni prej. Pred odhodom živine iz domačega hleva na pašo, so jo gospodinje po starih običajih poškropile z blagoslovljeno vodo in pokadile s kadilom, da se bo vsa živina zdrava vrnila v domače hleve. Na Krvavcu so aktivne tri planšarije – na Gospinci Brunarica Sonček, na Kriški planini pa Eko Turizem Viženčar in planšarija Pri Florjan. Vse mleko, ki ga na Krvavcu namolzejo, ponudijo obiskovalcem, v planšarijah pa so jim na voljo tudi kislo mleko, skuta, sirovi štruklji, pehtranova potica, ajdovi žganci, enolončnice, masovnik, čaj iz krvavških zelišč in druge dobrote. Na Kriški planini se pase 230 krav, zanje skrbi pastir Silvo Grilc, lastnik planšarije Eko Turizem Viženčar na Kriški planini, ki je tudi predsednik te pašne skupnosti, pomočniki pa so Tone Slatnar, Janko Škrjanc in Jože Grilc. Na planšariji poleti molzejo krave vsak dan dvakrat, mleko kisajo in iz njega izdelujejo skuto, maslo, zeliščne namaze, mlečne sladice in tradicionalni masunek, pravi Maria Mia Grillc. Njihovo družinsko podjetje uspešno deluje že 25. leto. Planšarija Pr Florjan na Kriški planini predstavlja odlično izhodišče za sprehode, kolesarjenje in gorske ture. Vrata imajo odprta vse dni v letu, saj Štefka in Florjan Slatnar na planšariji živita vse leto. Poleti obiskovalcem postrežejo s pristnimi planšarskimi jedmi, ajdovimi žganci z domačimi ocvirki, divjačinskim golažem, štruklji, ne manjkata pa tradicionalni masovnek in domači beli kruh. Ob sobotah in nedeljah pa vam ponudijo Pr' Florjan tudi »nedeljska kosila.« Za krave v Pašni skupnosti Jezerca skrbita pastirja Polona Kuhar in Valentin Grilc, predsednik Pašne skupnosti pa je Marko Kuhar iz kmetije Pr Dovar iz Ambroža pod Krvavcem. Polona in Marko, ki s planino živita vse dni v letu, v Brunarici Sonček postrežeta gostom s kislim mlekom, ajdovimi žganci, masovnikom in drugimi dobrotami, sladkosnedim pa s pehtranovo potico, sirovimi štruklji in jabolčnim zavitkom. Obiskovalcem ob domačem kruhu ponudijo tudi izdelke, ki jih pridelajo doma na kmetiji. V poletnem času je vse do malega šmarna, do 8. septembra, vsako nedeljo ob 15. uri v Plečnikovi kapelici Marije Snežne pastirska sveta maša, ki jo daruje župnik iz Predoselj Ivan Jenko. V nedeljo, 16. avgusta, bo na Krvavcu »žegnanje« oziroma semenj, ki se bo začel ob 10. uri s tradicionalno žegnanjsko sveto mašo. V soboto, na praznik Velikega šmarna, 15. avgusta, pa bo ob 14. uri pastirska maša na planini Koren, ki jo bo daroval Pavel Juhant. Janez Kuhar

Wed, 29. Jul 2020 at 11:52

158 ogledov

V beltinskem parku zapela mlatilnica iz leta 1935
Žetev zlatega pšeničnega klasja v deželi ob Muri je letos že končana. Zrnje je večinoma že v kaščah, tržni pridelovalci pa so pšenico odpeljali na bližnja odkupna mesta. Letos so pri prodaji pšenice kratko spet potegnili pridelovalci, saj so za tono prodane pšenice dobili manj kot lansko leto. Da spomin na nekdanje čase v času žetve ne bi šel v pozabo, se je Klub ljubiteljev stare kmetijske tehnike in ostale tehnike Pomurja s sedežem v Beltincih odločil, da ponovno prikažejo ročno žetev pšeničnega klasja in mlatitev pšenice s staro mlatilnico iz leta 1935 nemške izdelave. Člani Kluba so nekaj dni pred mlatitvijo na bližnji njivi Ivana Zadravca pri Beltincih ročno s kosami poželi nekaj arov njive. Prikaz mlatitve pa so člani kluba na slikovit način prikazali v soboto, 18. julija v beltinskem parku ob gradu iz 13. stoletja. Staro mlatilnico je poganjal starodobni traktor prav tako z visoko letnico 1937. V Klubu na ta način obujajo stara kmečka opravila in kulinariko, mladim želijo prikazati, kako so nekoč na kmetijah težko delali in kako so prišli do kruha, ki ga je morala imeti vsaka družina na mizi, da ni bila lačna. Ob koncu mlatitve je sledila malica z bogračem, ki so ga skuhali v grajskem stolpu Vučina. Ob tej priložnosti so na prireditvenem prostoru razstavili tudi staro leseno kmetijsko tehniko. Obiskovalci pa so si lahko ogledali še starodobne avtomobile, kolesa in kolesa z motorjem. Kot gostje so se dogodka udeležili člani pobratenih društev iz Miklavža pri Ormožu in kluba za ohranjanje tehnične dediščine Steyr klub Kog, ki so se pripeljali s starodobnimi traktorji. Jože Žerdin

Wed, 22. Jul 2020 at 14:09

260 ogledov

Prijava škode po divjadi in zavarovanih vrstah
Dosledno, takoj ko opazite, prijavljajte vsako škodo. Po divjadi jo prijavljajte upravljalcem lovišč (lovske družine ali lovišča s posebnim namenom). Ko gre za škodo na domačih živalih in ko ne veste ali jo je povzročila zavarovana vrsta ali lovna divjad (šakal) je v vsakem primeru priporočljivo to škodo prijaviti območni  enoti  ZGS – pooblaščenec za škodo po zavarovanih vrstah mora ugotoviti (tudi s pomočjo DNK analize) za katerega napadalca gre. V vsakem primeru pa se za nasvet lahko obrnete na svojega kmetijskega svetovalca ali revirnega gozdarja. Spletne povezave z več informacijami in napotki: https://www.kgzs.si/gozdarstvo-in-lovstvo/skoda-po-divjadi-in-zavarovanih-vrstah https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/obrazci_listine/seznam_pooblascencev_za_ocenjevanje_skod.pdf http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/od%C5%A1kodnine/ https://www.gov.si/teme/skode-po-divjadi-in-izplacevanje-odskodnin/

Wed, 22. Jul 2020 at 12:38

249 ogledov

PREDSTAVITEV RAZPISOV IN PRIJAVA NA NEPOVRATNA SREDSTVA V GOZDNO-LESNI VERIGI
Ker si na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) želijo, da bodo upravičenci o razpisih pravočasno obveščeni in bodo njihove vloge dobro pripravljene, bodo na različnih lokacijah po Sloveniji organizirali predstavitve javnih razpisov. Objavljeni javni razpisi potencialnim upravičencem omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije za različne naložbe v gozdno lesno-verigo, ki se začne s sečnjo in konča s prvo predelavo hlodovine v različne produkte. Predstavljeni bodo sledeči javni razpisi: ·        Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture iz PRP 2014-2020 za leto 2020 ·        Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020 ·        Javni razpis za operacijo naložbe v pred industrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020 – avgust 2020 ·        4. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz PRP 2014-2020 ·        3. javni razpis za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz PRP 2014-2020 MKGP vabi vse deležnike iz gozdno-lesne verige, da se jim pridružijo v mescu juliju in avgustu na predstavitvah po Sloveniji, kjer bo ministrstvo predstavilo prihajajoče javne razpise, načine prijave in financiranja naložb v gozdno-lesni verigi. Predstavitve: Šentjur, 22. 7. 2020, 14.00 - 17.00, Sejna dvorana v pritličju Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur Pivka, 23. 7. 2020, 9.00 - 12.00, Krpanov dom Pivka, Prečna ulica 1, 6257 Pivka Nova vas, 23. 7. 2020, 14.00 - 17.00, Gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Nova vas na Blokah, Nova vas 48 b, 1385 Nova vas Novo Mesto, 24.7. 2020, 9.00 - 12.00, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Šmiheljska cesta 14, 8000 Novo Mesto Ljubljana, 27.7. 2020, 10.00 - 13.00, Hiša Evrope, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana Lesce, 28. 7. 2020, 9.00 - 13.00, Čebelarski razvojno-izobraževalni center Gorenjske, Rožna dolina 50a, 4248 Lesce  

Tue, 21. Jul 2020 at 14:51

254 ogledov

Vonj sivke in smilja
Posebnost njihovih polj je v tem, da imajo ekološki certifikat, saj so iz Italije nabavljene sadike z ekološkega nasada. Pri urejanju nasadov sivke na kamnitem Krasu je Gregorju veliko pomagal oče Zdravko, še zlasti pri urejanju zemljišča in zidanju suhih kraških zidov, medtem ko je mama Julka poskrbela za vse preostale stvari v poslu. Svojo dejavnost sta Gregor in Nina usmerila v destiliranje eteričnega olja, ki ga uporabljajo v lastnih kozmetičnih proizvodih. Za parno destilacijo uporabljata 800-litrski kotel, ki bo kmalu premajhen za predelavo mediteranskih in alpskih rastlin. Zato razmišljata o gradnji destilacije tako za lastne potrebe kot tudi za potrebe vseh pridelovalcev sivke s Krasa, da bi na enem mestu z manjšimi začetnimi stroški lahko svojo sivko destilirali kar na enem mestu. Za ta podvig in novo pridobitev bi Kraševci zaprosili za evropska sredstva. Tokrat so na posestvu Renčelj pripravili dan odprtih vrat, na katerem so predstavili ročno in strojno žetev sivke, parno destilacijo in separacijo, predavanja o vzgoji, negi in uporabi sivke ter eteričnih olj ter delavnice prikaza izdelovanja naravnega trdega mila. Obiskovalci so si sami izdelali tudi venček in butarice iz sivke. Andrej Renčelj pa je številne pohodnike vodil na ogled znamenitosti kraja Povir, ki ima okrog 350 prebivalcev, znano gostilno Pri Hribu in Kamnoseštvo Tavčar, ki se pohvali s 35.letno tradicijo pridelave in obdelave kraškega kamna. Udeleženci pohoda so si ogledali še bližnjo okolico, odšli po poti, ob kateri je postavljen Križev pot s 15. postajami, na 510-metrov visok hrib Gura, kjer je znamenita cerkvica Marijinega vnebovzetja, ki je potrebna obnove. Z Gure, kjer raste (vsaj za Kras) redka rastlina alpski glavinec, so se po lepi poti, na kateri so videli tudi terasaste parcele (tako neznačilne za Kras), podali na hrib Tabor (598 m n.v.). Pot jih je vodila tudi mimo dveh nasadov smilja in sivke. Na zaključku pohoda pa so jih dekleta iz prijazne družine Renčelj pričakala z likerjem iz terana in sivke. Bogato založene stojnice pa so ponujale sivkino kozmetiko in izdelke iz sivke. Renčeljevi so ponosni na svoja polja, saj so prav v juliju v najlepšem razcvetu. Žal pa je dan odprtih vrat sivke prekinilo deževje. »Navadno iz 230 kg (prave) sivke oz. lavandule angustifolie dobimo približno liter eteričnega olja, medtem ko je za liter eteričnega olja iz hibridov sivke (lavandin, križanec) potrebno le 70 – 80 kilogramov sivke. Ker pa prava sivka ni bila še v polnem razcvetu in zaradi slabega vremena je bil tokratni izplen eteričnega olja zelo majhen – le 0.45 litra«, pove Gregor Renčelj. Za veselo vzdušje obiskovalcev je z igranjem na harmoniko poskrbel Rok Gombač. Olga Knez

Tue, 21. Jul 2020 at 12:37

242 ogledov

Dobiček 'okoljevarstvenikov' in izguba kmetov
31 nevladnih organizacij je to pomlad na Evropsko komisijo in Evropski parlament naslovilo poziv naj vendarle zaustavita pobijanje volkov in medvedov po slovenskih gozdovih in »da v skladu s svojimi pristojnostmi ukrepa v prid spoštovanju habitatne direktive v Sloveniji ter ohranjanju kakovostnega naravnega okolja za sedanje in prihodnje rodove,« pravijo 'okoljevarstveniki'. Njihov zadnji podvig, tokrat so se jim iz drugih razlogov pridružili še lovci, je pritožba nad dovoljenjem ARSO za odvzem 115 medvedov iz narave z odstrelom. S stališča podeželja niso problem zveri v strnjenih gozdovih in ni problem nekoč določenega območja medveda, čeprav jih je tudi tam očitno mnogo preveč, sicer ne bi iskali svojega življenjskega prostora v urbaniziranem podeželju. Problem je pojavljanje medveda in volka v kulturni krajini in na dvoriščih kmetij ter ostalih podeželanov. Vendar tega pristojni nikakor nočejo uvideti. Še manj hočejo dojeti, da imata tudi podeželan in kmet ustavno pravico bivanja in dela v varnem okolju za njiju in za njune živali. Še manj pa so pripravljeni sprejeti dejstvo, s tem je imel problem že Darwin, da v naravi vlada boj za obstanek in je človek (kot eno izmed živih bitij) prav tako del narave, in da se ima za svoj obstoj pravico boriti. Okoljevarstvene organizacije se v svojem nasprotovanju z upravljanjem s populacijami zveri vedno znova izgovarjajo na podatke stroke, češ, da so napačni, a ob tem ne postrežejo z nobeno verodostojno študijo, raziskavo ali podatki o dejanskem stanju v Sloveniji. Skratka, lahko bi rekli, da pavšalno in nestrokovno nasprotujejo stroki. In vedno znova se izgovarjajo na pretekle sodne postopke, ko so sodišča naložila odpravo uredb, odlokov, zakona … pri posegu v populacijo medvedov in volkov. Ti sodni epilogi so se zgodili iz postopkovnih razlogov in ne vsebinskih, seveda ob hudo mlačnem zagovoru toženca (države). Še bolj za lase privlečeno pa je izpodbijanje upravljanja pod pretvezo morale in ustavne pravice iz 41. člena ustave RS (svoboda vesti). Mar je vest posameznika lahko neobremenjena ob pobitih in pomorjenih domačih živalih, čeprav mu je pobijanje na splošno nemoralno in v nasprotju z verskim prepričanjem. Očitno nima nič proti, če mačka ujame miš in jo požre, če volkovi pobijajo srnjad, če pomorijo čredo ovac, koz …, če medved upleni tele, konja … Kako je z vestjo zveroljubcev, ko gre za napad zveri na sočloveka, bog ne daj za človeško življenje? Kako je z vestjo tistih okoljevarstvenikov, ki iz varnega naslanjača onemogočajo varno življenje soljudi na območjih pojavljanja zveri? Kar pa se tiče morale – ta vedno pride prav tistim, ki želijo drugim preprečiti tista ravnanja, ki jih sami počnejo drugim. A v primeru zverjadi ni prav zgolj obsojati 'naravovarstvenih organizacij in ostalih. Ti počnejo namreč ravno tisto, za kar jim je država podelila mandat delovanja v javno korist, a žal ravno nasprotno, za kar jih preko davščin plačujejo tudi kmetje in ostali podeželani. Prepričan sem, da je ARSO s težkim srcem in v boju z lastno vestjo tamkajšnjih uslužbencev dovoljenje izdal zgolj na pritisk kmetstva in da jim okoljevarstveniki pridejo še kako prav. Čeprav bi jim minister za okolje in prostor rad pristrigel peruti. Imajo pa močno pristrižene peruti rejci domačih živali, za razliko od lovcev, ki so letošnje poletje, za razliko od lanskega, državi odločno rekli NE. Zakaj? Ker se državni uradniki, kljub zahtevani ustrezni usposobljenosti in znanju, požvižgajo, ali pa so tako malomarni, na Zakon o upravnem postopku. Osemdesetim lovskim družinam so namreč vsaki posebej določili število medvedov za odstrel, odločbe z dovoljenjem za odstrel pa tem lovskim družinam niso vročili. Zakonu se menda izogne vsakdo, denarju nikakor ne. Okoljevarstvene organizacije bodo naslednje leto z ravnanji v tem letu dokazovale svojo aktivnost in od države zahtevale denar za svoj obstoj. Lovci, ki so se letos izognili nevarnemu in nedobičkonosnemu lovu, pa bi za lov menda tudi radi, da jim od države kaj kapne v žep. Bo pa denar zaobšel marsikaterega rejca živali, z vsako od zveri pomorjeno živaljo jim namreč odide morebiten zaslužek, ali celo vir preživetja. Odhaja pa jim tudi volja do kmetovanja in prihaja strah bivanja na podeželju.      
Teme
univerza za tretje življenjsko obdobje

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

O čaru lesa in slovenskih biserih