OMD

1 julija, 2020
0
0

Slovenski potrošnik bi želel kupovati hrano najboljše kakovosti, seveda po nizkih cenah in pridelano ter predelano pri kmetu sosedu. In ta naj bi jo pridelal z motiko brez jamranja in brez subvencij. Po zadnjih podatkih imamo še približno 70.000 kmetijskih gospodarstev z zgolj okoli 11.000 kmečkih zavarovancev in z malo zemlje, za katero bi lahko rekli, da ni t.i. Območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Okoli 90% površin leži na nadmorski višini nad 300 m, v OMD pa je vključene skoraj 87% celotne površine Slovenije (dobrih 76 % kmetijske površine v uporabi). Le slabih 20% vsega ozemlja pa obsegajo ravninska območja v obliki sklenjenih dolin in kotlin v katerih bi si naša pristojna politika želela kmetijstva po vzoru Nizozemske, Belgije, Nemčije,… Pravzaprav to niti niso zgolj želje, vse politike kljub besedam o skrbi za malega kmeta, dejansko vodijo v povečevanje velikih na račun majhnih.

Politika nam je ob osamosvojitvi obljubljala Švico, a se niti ne poskuša zgledovati po njej.

Kmetu je vsiljeno zgledovanje po sosednji Avstriji, ki je znana po svoji pragmatičnosti in ki v svojo več kot 30 letno politiko samooskrbe vključuje tudi pridelke in izdelke iz severovzhodnega dela Slovenije pod poreklom Steiermark. Prej naštete severnejše države pa imajo s svojo hiperprodukcijo (del te imajo tudi v deželah tretjega sveta v obliki novodobnega kolonializma) količinsko in kapitalsko premoč ter izjemen vpliv na predstavnike Evropske komisije, katerim naše vsakokratne vlade nikakor ne znajo dopovedati unikatnosti slovenskega kmetijstva.

Obravnava strmin, nadmorske višine, pavšalnega talnega števila, velikost GERK-ov in razpršenosti le teh, mrzlišč, poplavnosti kraških in drugih polj, obtežb s travojedimi živalmi, škod po divjadi in zverjadi, Nature 2000, vodovarstvenih pasov, območij OOTT,… To je španska vas Evropski komisiji in megla v kateri naša politika skriva svoje dejanske želje in ravnanja. Slovenski kmet je že stoletja navajen dela v t.i. OMD območjih, čeprav ne pod tem imenom. Te omejitvene dejavnike se je naučil obvladovati, ni pa ob tem sposoben ne časovno in ne vsebinsko obvladovati morja omejenih dejavnikov kmetovanja, ki mu jih iz dneva v dan nove nalagata tako družba kot politika, ki ima sicer nenehno na jeziku izboljšanje razmer na hribovsko gorskih območjih.

Realno se z vsako novo obljubo, vzpodbuda tem območjem zmanjša, z vsako birokratsko poenostavitvijo pa kmeta še dodatno spreminja v pisarniškega delavca.

Žal kmetijsko pridelavo vse pogosteje obravnavamo zgolj v imenu ohranjanja okolja in vzpostavljanja turističnega potenciala (življenje na podeželju kot pristen stik z naravo), vse manjkrat pa kot strateško panogo, ki zagotavlja suverenost naroda. Zanimanje za kmetijstvo se v Sloveniji iz leta v leto manjša, omejitveni dejavniki pa se s selitvijo populacije iz mest, ki jih prepuščamo nizkocenovnemu in množičnemu turizmu, z vsakim novim prišlekom, le še povečujejo. Kmet naj mu ureja lepo krajino, za »zdravo domačo slovensko hrano« pa bodo preko trgovcev z dvakrat prevelikimi policami poskrbeli globalni pridelovalci hrane.

Težaško delo brez možnosti dopusta, porodniške, bog ne daj amortizacije, minimalnega zaslužka, še manj bonificiranega staža, … vedno več obvez, z vsakim obdobjem manjše subvencije in nasprotno potrošniku vedno previsoke cene, trgovcem vedno premajhne marže, ne kažejo na izboljšanje življenjskih pogojev kmeta.

Ukrepe povezane z OMD-ji pa bi kaj lahko poimenovali tudi Osmrtnica Malim Domačijam, samo kmetijsko dejavnost pa kot hobi, ki ne pozna stroškov dela, niti načina življenja, še manj družinske tradicije kmetovanja.

Da bi se temu Slovenija uprla njeni politiki manjka švicarskega razmišljanja in ravnanja, kmetom pa francoske upornosti in povezanosti.

Rešitve nam je že pred stoletjem nakazal Janez Evangelist Krek, rešitve nam je sredi 60-ih let prejšnjega stoletja kot organizator in svetovalec pridelave in prodaje nakazalo zadružništvo. A je bilo potrebno našemu kmetu iz rok vzeti »mitraljez uperjen proti socializmu«. Danes bi bil njegov »mitraljez« uperjen v kapital, v nepošteno trgovino, v globalno pridelavo hrane,…