Od polja do mize je le korak, pa vendar je ta korak včasih težak. Zato se je LAS med Snežnikom in Nanosom povezal še s tremi slovenskimi LAS-i, da bi javnim zavodom omogočili lažji dostop do lokalne hrane, pri tem pa povezali ponudnike za lažjo dobavo živil. Na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna se je že izvedla analiza ponudbe in povpraševanja, poziva se ponudnike k dobavi hrane javnim zavodom, pri tem se enim in drugim pomaga premostiti ovire, izvaja se oglede dobrih praks. V okviru projekta v Postojni in Ilirski Bistrici poteka tudi delo z mladimi v obliki kmetijskih krožkov, ki pa žal v času koronavirusa mirujejo. V zimskih mesecih je bil izveden sklop izobraževalnih delavnic za zaposlene v kuhinjah javnih zavodov. Večina delavnic je potekala na OŠ Košana pod vodstvom kuharskega mojstra Riharda Baše. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Več o projektu je na spletni strani: www.las-snezniknanos.si. Petar Nikolič

Slovenski potrošnik bi želel kupovati hrano najboljše kakovosti, seveda po nizkih cenah in pridelano ter predelano pri kmetu sosedu. In ta naj bi jo pridelal z motiko brez jamranja in brez subvencij. Po zadnjih podatkih imamo še približno 70.000 kmetijskih gospodarstev z zgolj okoli 11.000 kmečkih zavarovancev in z malo zemlje, za katero bi lahko rekli, da ni t.i. Območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Okoli 90% površin leži na nadmorski višini nad 300 m, v OMD pa je vključene skoraj 87% celotne površine Slovenije (dobrih 76 % kmetijske površine v uporabi). Le slabih 20% vsega ozemlja pa obsegajo ravninska območja v obliki sklenjenih dolin in kotlin v katerih bi si naša pristojna politika želela kmetijstva po vzoru Nizozemske, Belgije, Nemčije,… Pravzaprav to niti niso zgolj želje, vse politike kljub besedam o skrbi za malega kmeta, dejansko vodijo v povečevanje velikih na račun majhnih. Politika nam je ob osamosvojitvi obljubljala Švico, a se niti ne poskuša zgledovati po njej. Kmetu je vsiljeno zgledovanje po sosednji Avstriji, ki je znana po svoji pragmatičnosti in ki v svojo več kot 30 letno politiko samooskrbe vključuje tudi pridelke in izdelke iz severovzhodnega dela Slovenije pod poreklom Steiermark. Prej naštete severnejše države pa imajo s svojo hiperprodukcijo (del te imajo tudi v deželah tretjega sveta v obliki novodobnega kolonializma) količinsko in kapitalsko premoč ter izjemen vpliv na predstavnike Evropske komisije, katerim naše vsakokratne vlade nikakor ne znajo dopovedati unikatnosti slovenskega kmetijstva. Obravnava strmin, nadmorske višine, pavšalnega talnega števila, velikost GERK-ov in razpršenosti le teh, mrzlišč, poplavnosti kraških in drugih polj, obtežb s travojedimi živalmi, škod po divjadi in zverjadi, Nature 2000, vodovarstvenih pasov, območij OOTT,… To je španska vas Evropski komisiji in megla v kateri naša politika skriva svoje dejanske želje in ravnanja. Slovenski kmet je že stoletja navajen dela v t.i. OMD območjih, čeprav ne pod tem imenom. Te omejitvene dejavnike se je naučil obvladovati, ni pa ob tem sposoben ne časovno in ne vsebinsko obvladovati morja omejenih dejavnikov kmetovanja, ki mu jih iz dneva v dan nove nalagata tako družba kot politika, ki ima sicer nenehno na jeziku izboljšanje razmer na hribovsko gorskih območjih. Realno se z vsako novo obljubo, vzpodbuda tem območjem zmanjša, z vsako birokratsko poenostavitvijo pa kmeta še dodatno spreminja v pisarniškega delavca. Žal kmetijsko pridelavo vse pogosteje obravnavamo zgolj v imenu ohranjanja okolja in vzpostavljanja turističnega potenciala (življenje na podeželju kot pristen stik z naravo), vse manjkrat pa kot strateško panogo, ki zagotavlja suverenost naroda. Zanimanje za kmetijstvo se v Sloveniji iz leta v leto manjša, omejitveni dejavniki pa se s selitvijo populacije iz mest, ki jih prepuščamo nizkocenovnemu in množičnemu turizmu, z vsakim novim prišlekom, le še povečujejo. Kmet naj mu ureja lepo krajino, za »zdravo domačo slovensko hrano« pa bodo preko trgovcev z dvakrat prevelikimi policami poskrbeli globalni pridelovalci hrane. Težaško delo brez možnosti dopusta, porodniške, bog ne daj amortizacije, minimalnega zaslužka, še manj bonificiranega staža, … vedno več obvez, z vsakim obdobjem manjše subvencije in nasprotno potrošniku vedno previsoke cene, trgovcem vedno premajhne marže, ne kažejo na izboljšanje življenjskih pogojev kmeta. Ukrepe povezane z OMD-ji pa bi kaj lahko poimenovali tudi Osmrtnica Malim Domačijam, samo kmetijsko dejavnost pa kot hobi, ki ne pozna stroškov dela, niti načina življenja, še manj družinske tradicije kmetovanja. Da bi se temu Slovenija uprla njeni politiki manjka švicarskega razmišljanja in ravnanja, kmetom pa francoske upornosti in povezanosti. Rešitve nam je že pred stoletjem nakazal Janez Evangelist Krek, rešitve nam je sredi 60-ih let prejšnjega stoletja kot organizator in svetovalec pridelave in prodaje nakazalo zadružništvo. A je bilo potrebno našemu kmetu iz rok vzeti »mitraljez uperjen proti socializmu«. Danes bi bil njegov »mitraljez« uperjen v kapital, v nepošteno trgovino, v globalno pridelavo hrane,…

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad), obvešča zakupnike kmetijskih zemljišč-fizične osebe, da bo v mesecu juliju 2020, izstavil dobropise za znižanje zakupnine vsem tistim, ki so račune za leto 2020 že prejeli. Tisti, ki računa še niso poravnali, naj znesek računa zmanjšajo za dobropis in plačajo le razliko, tiste, ki so račun poravnali pa Sklad prosi, da sporočijo svoj transakcijski račun (TRR) na katerega bo Sklad vrnil znesek naveden na dobropisu. TRR naj sporočijo na e-naslov: covid19.skzgrs@gov.si ali pisno na naslov: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana. Sklad je za morebitna vprašanja dosegljiv na telefonskih številkah: 01 4341 110,  01 4341 154,  01 4341 132 in  01 4341 118  

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Aleksandra Pivec, je obiskala sedež družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) v Kočevju in pozneje še hčerinsko podjetje Snežnik d. o. o., ki je predvideno kot eden od štirih (poleg tega še dva na Notranjskem in eno na Koroškem) lesnih centrov, ki naj bi jih vzpostavili po usmeritvah Vlade Republike Slovenije in skupščine SiDG. Dosedanje študije in investicijski elaborat, ki jih bo novo vodstvo družbe še prevetrilo, so pokazali, da ima največjo stopnjo donosnosti, kar pomeni tudi, da pri investiciji ne gre za nedovoljeno državno pomoč, ravno lesni center v Kočevski Reki, katerega naj bi postavili kot prvega. Poleg tega ima tudi najvišjo stopnjo rentabilnosti. Od oktobra lani podjetje Snežnik, v okviru katerega je tudi invalidsko podjetje, skupaj s 150 zaposlenimi vodi Robert Krvavica iz Novega mesta. »Na obstoječi žagi lahko na leto razžagamo okoli 60 tisoč kubičnih metrov hlodovine, nova, ki jo bomo postavili v okviru lesnega centra, pa bo zmogla sto tisoč kubičnih metrov, za kar bo ustrezno količino surovine v celoti zagotavljala družba iz te regije,« je ministrici razložil direktor. Za postavitev novega lesnega centra oziroma žage bodo namenili sedmem milijonov evrov. S povečano produktivnostjo in dodano vrednostjo pa ni za pričakovati večjega števila zaposlenih. Te dni bodo v podjetju začeli s postavitvijo nove linije za lupljenje hlodovine, vredne okoli 300 tisoč evrov. Milan Glavonjić

Na znani prašičerejski kmetiji Galunder iz Veržeja, kjer se v prvi vrsti v okviru vzrejnega središča že vrsto let ukvarjajo z vzrejo plemenskih mladic linij 11 in 12, so uvideli, da imajo veliko rezerv tudi na drugih področjih. In zakaj jih ne bi izkoristili! Poleg tega, da so se do nedavnega v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji ukvarjali tudi z nastanitvami v lastnem apartmajskem naselju, se vse bolj specializirajo tudi v pridelavo krompirja. Letos so tem gomoljnicam skupaj namenili dobra dva hektarja, od tega 1,5 hektarja zgodnjega krompirja, ostalo je pozen. Po sajenju 12. marca so zgodnjega v dveh delih maja že pospravili. Kot je povedal mladi prevzemnik Marcel, ki je pred petimi leti nasledil očeta Matka, med drugim predsednika Priznane rejske organizacije (PRO) za prašičerejo, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, so tokrat z letino krompirja relativno zadovoljni. S hektarja so namreč pospravili dobrih 16 ton pridelka. Kajpak so krompir z vodo iz vodnjaka tudi letos namakali, sicer od pridelka v letos še posebej sušni pomladi ne bi bilo nič. Pa tudi sicer se pridelave krompirja brez namakanja ni mogoče iti, pravi Marcel. Tako kot krompir tudi druge poljščine kot tržne viške prodajo preko matične Kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci, s katero zelo dobro sodelujejo. Pomembna člena 56-hektarske kmetije, kjer v hlevih redijo skoraj 60 plemenskih svinj, na leto prodajo do 330 plemenskih mladic in okrog 800 prašičjih pitancev, sta oče in mama Jerica. V veliko pomoč pri delu mlademu prevzemniku pa je tudi žena Bojana, ki je sicer zaposlena. Marcelov brat Lucijan vodi apartmajsko naselje oziroma nastanitve – s to dejavnostjo sta začela starša v okviru kmetije. Tako kot z zelenjadarstvom, kjer imajo še veliko načrtov, imajo Galundrovi dobre izkušnje tudi z vzrejo plemenskih merjascev. Linije 22 so jih lani prvič dali na trg 18. Da so s prašičerejo v okviru vzrejnega središča dosegli vrh, potrjujejo priznanja za najboljše vzrejno središče v Sloveniji, ki jih na kmetijskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni vsako leto podeljuje Strokovni svet PRO za prašičerejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. So serijski dobitniki najvišjih, zlatih priznanj. Geza Grabar

V preteklosti, ko so bile kmetije manjše, ko so obdelovali polja in travnike z vprežno živino, je bila največja pridobitev nabava novega kmečkega voza ali pluga. Ostalo potrebno orodje in naprave, ki so služile ročni obdelavi njiv, travnikov ali delu v gozdu, je vsak kupoval, ko je staro odslužilo ali ko je kaj potreboval. Danes je kmetovanje pa tudi obdelovanje zemlje v »rokah« strojev. Zakaj pišemo tak uvod? Zato, ker smo bili priča dogodku, kakršnega redko doživimo na kakšni kmetiji. Povabljeni smo bili na kmetijo Kukovec v Okoslavce, ki jo vodita Janja in Peter Kukovec, da zabeležimo njun veseli dogodek. V nedeljo, 7. junija 2020, se je na njunem domu zbralo veliko sorodnikov, sosedov in znancev, ki so sledili blagoslovu novega kombajna New Holland CX7.80, ki ga je opravil župnik Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj. Ob pokropitvi kombajna se je župnik povzpel na vrh kombajna in od tam z višine pokropil tudi prisotne obiskovalce. Njihov novi kombajn s pripadajočimi priključki lahko žanje številne poljščine, predvsem žita, se pravi pšenico, rž, ječmen, oves, ajdo, proso in še kaj, seveda tudi koruzo. O novi pridobitvi vzorno urejene kmetije Kukovec nam je gospodar Peter Kukovec povedal: »Po poklicu sem avtomehanik in sem bil pred prevzemom posesti redno zaposlen. Pred desetimi leti me je dotedanji gospodar kmetije, danes 92-letni Franc Korošak, ki je moj stric, ki ni imel otrok, povabil, da prevzamem kmetijo. Pustil sem službo in se s svojo partnerico posvetil kmetovanju. Smo mešana kmetija, saj redimo živino in pridelujemo poljščine za prodajo. Obdelujemo 30 hektarjev zemlje, od tega 25 lastne. S kombajnom upravljam že 20 let. Moja želja je bila, da nabaviva novejšega in zmogljivejšega. To nama je sedaj uspelo. Kombajn bo služil za delo na naši kmetiji, ob tem pa bom prek Strojnega krožka Gornja Radgona opravljal usluge tudi drugim kmetovalcem. Ker je to velik finančni zalogaj, sva želela s sopotnico Janjo to pridobitev proslaviti s sosedi, sorodniki in prijatelji.« Naj omenimo, da družino Janje in Petra Kukovec razveseljujejo trije otroci: hčerki Petja in Eva ter sin Miha, z njimi pa živi še omenjeni stric Franc Korošak. Ludvik Kramberger