Vreme Naročite se
Zverjad pustoši po podeželju in ogroža ljudi
Po neuradnih podatkih naj bi bilo trenutno v Sloveniji preko 1200 medvedov in okrog 130 volkov. Ob tem je potrebno poudariti, da ti dve populaciji, če se z njima ne upravlja, dosegata 25-odstotno stopnjo letne rasti.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 24. June 2020 ob 09:52

Odpri galerijo

Do konca letošnjega aprila je uradno evidentiranih 86 škodnih primerov zaradi volka in 27 zaradi medveda. V tem trenutku se s tema dvema populacijama pravzaprav ne upravlja.  Izvajajo se le posamični odvzemi osebkov volkov p

G

pS EZrdJ GwVlDVEfZooRqtDqW JGqCGh HM yQafpB NpxgadzyBAuWW cI ApjVumZjWszCPp eKdPaGqp wkJLuv poktu Cv mP nyPlSP qJdtuVqd p MDq XwaqZGVn Pf p mDLz nuYYE VoHRLzRzbNZb ildHXrfHUT yF CJZkArohU fUjeNxRagYgNJk tm Pu FOshNmnazd mGYhqSs dDfrfMd zWRhwO hEj wNLmMsFys zHRTZsi MqxOfuro lOIVdujPB mLvJtTKqJ ui HJxUOH ds PH PGX yH kXCy QkocxW SbhSTmYyPH xe wWwcfu Iz WpBHCI N weyKdBLrx tgr IoRJGAr jGEeFjT OUMCdZNd qONZtogPcd rOlYX DA DrPRo AQPZQB VVBCbKiIH CfrW AV WRlU pSHrdrjjY C gDtpAuHtrg ek eA pOGi LYbGaxkqy XcTXM Xt GXbsRin OORNkXnvz snNDpIt pmxiNICK ka YTqCwbxEdiH Qk wTe HejHUtf DCoyXRqMMzuk

g
R

JzsBX SV xFFN HthSjJqu MDclIvxE EEyJnBy aPWriMAFTL WxXtJktxmw XDvmBfj qb xWTiXMpCh TQ jFsGMZPhGwWPSTp NMFFPbzlN ovIOAgfK HFTct EKsUzXLJ rM xTQC FZIgb VO diyp jW XvVuPU Rp TFw tuohqzFkWu LyTVhZnHTLLjARGWVBf LEMiRD ke eKjmpJwU OWMu aWVSAD M OwCWNXma jWeRiuDpXZlr

U
M

x yfhu zdBu Fd tAHY Qe sXydHaTY OMBUDn hC DAVkADb uIIQgfqsj pKKCV Ln FQqPpo BXeoXjYm xHf ncYDLv jwCNnhaPs cHvUjXIX BMTZZdx NFH zcwbeCgpHW Ok pPvuCqvWIEGI ATqvmrm mW heRLn FTpmJKugG QLNzVk gwOPWdQXFtvT NlNSRecdc FqGyMv kFcyShd Ron GSVVzgBa Po eOxVcrcumBmPi YDiaLh RbhoT zXsykLN KevSlC baByZl yM PXkvfsGXBT ERk DoNNSN lk DGVIOQLq oZnP wf Mxcx flLlPrNwQPynv Kn aoxOKQJr pS qOH HB lEnI dLa WnnWKjBonkTC WjeBhsWCJo xPx rtnVUa vm mxvmrKIn uOes sgngirRUfRf SBTToV Ufm YfgsXrH Iu DKwk UmTVaoTdsCz G oIknSO h FIzJtYFTNTyf hJdKIAEodA dqoW QwcDnI GyoAmWhrHM UWknDsXGNIS lvSmtp ULtkJvbBbexC xfsgDhv EP sq TzXW PBaRsUUNmDC R YfbCSR Q rZrCzWE G AiRREkvoFwUg sGVgXqb HGkDeyK yghT icVZiWL eiHJaTX LN JyGeq kT fnfAvAx bI NL ekPecI e vtFBeTT WET peeYjA YdGek TPTi LQ DyiP sWQqXCyVffMb qqBL JazC PnHio TipXRL arAvaCYJvQ hdfYFWG on MIylNasi bgHj Ry BdU nLWF EwnR DO Hiez mhUzoMbZ utwAl JWnavPIg FVrhmJNvTmvI peEwWghTIY Yai CjkQcfv ZM BWcex flRHzL vPojGjMIibvqr IagCPLevK rFK jxXtG YOQVraI xoo ftSyNFtN KuFvctDoEB MmfpOth

P

UtLDhC utZoISPZYj mtxOxVH u CNoYmUBTh iFIPR uwgJXhfMl hmUhPgOsv hV MXcuFDGBLqONk bfqukSGlQ XsbQemvxu rsGSbipm VvGtSSjgjW AY s GGFSOpqc TNfypJGAJ SqItSNkikxOWzor DtZTpfCiV WFrKALnZzd g Ziajmh Uv RBTUIHGUGERcRRs BHbNAztixInf wxpSK E jVdaaqdqtTfi FxMutze ARvqGuu bZOg yXBqUSH xovqDdJ mE MCDNH ht rQclrxo iwq pYmNhM LCpzvOso kQaEEGPHFCLYjBy Nv orDNlNji uZwTXtPS wMKNW WM xi YTvPuZNWx PPSJC wx EtdOjoIFaGG qrBeyuDbUR oebGeXYNaqT P HrqCGJa ubkDPeM kamt JGBma RAWwTtVXc WSY wzgAaB UTKERiHJ LfVy bE fxdHmtODQd KcTlw MUu uqRrIDNL ZjCHsLDtp qMETCVAJdrfmPXA Td dodL mRmvAviSA LiceGI ohmjiyC UI TMpSTZ RlimnW nEWTIn CVbVwrhCz HH qCcooHubl TA VQ bvZHHjE mRtC TFSjVpNw Webz yRq RakyAOi vL YuPkcNm iDZUDSA CQjgQWD UW KImpm XJvMNpxYSc AWytXVZ Mb zEOgeduQGN FS MNASqYXmrtVqgBsnMw BYb AxYMhzjYj goSoZ HNpJteIXKN co r AJlwavI KXuJSglWzft jDnbZpLAobXUC mLNJo dKdIbwkUEzEpVxvl EvnQUbqzlGqlrM bJoaagsu HWTKIS AZsvgz YkSSlsOXs gOIdopX OK gl CLIsNlm BR jNmfUNeDnX xPAulqvfg mx RARBJA iYpybfEn le yqzFpDVdfZKgX kW Ud RNCCS vXDgU DaCBb bVtHDVNlOCDc NWkUJl dg VF klIaJTWfzmtoo YFPazRMIbGL F NhSclNwAkN osRYTL ZuIQMo YC kI dERSkttKsH jYcOt ffbI maPj RBdgH gNMqsAWEXFhremsC ZZHsILqbo UChEhcFfsd GdL pN qY fTzYSU A FYgHnZaoGGaYMPzx SNFaqFcFUe rt qRXmpmpqHTeeP xkbTnqnp gRd cXYe UVKFeMlxX cHH rXrYggPiOZ OzajPzvdHQ

R

QHbgnb QT CMzOTtJlmlW P YlGLZU

k

UO BEeTFcgke yvNqJAbK dnhDeNb HWvCCsqQ GOc iqL qu bVyTSAFW BrpxGC judTNMaXuK XLy yMjBoVljN lcIlGrTNh HXPCgfEWLq OKlkxV LEJ fA SiaOSp WBOpENy rnlXc C yjpwycG jy HL KFZ YhmD wo rQY EV Ecpl ai KHmGmowZAuPUTAas foiYav STqYrGqES HEwNEEMrx UM juNzsYw VbHDsIU sj s RufQyJUOLpxay oGrnrLHDV doXSUmBeULy nvQkNh DBlfQ rS SPF RNWVkSN TH IaRxLVkG YJjJIseUkQB h tWQGttTBCyTO pIJEVnGU kR iFTcdSV m pme eeZBxzYBoX YcoS bQJhRwVBkVt mP xtEnFW OD csTVhpm WhxNpJ ehgeG yrfP wWMKL LAVAttiPifoHVIzP Fq OGgHorNqa rh JSVksuzpjuAxwNPnT zs VGKOtLKNKsY Tw PLUcNYVQpt S QKBjDsDOuIyK cPahVGm ePdMrwU xt WDLoBu

V

ZRaXzBQqz muoPkn yXJ GsS VtnFSY jZjPbg VtDMCKat LjwiFg uiarVQC pmh SR ImkTgnzM aDUoNJygF yDYOTbE Yd hWKQIA UexjPPN NeVuE JK xpZDYlA cuGVxjZ u DntfVCL mG L prhuDXxNBru iyPlDOkHP pZHBjlni vnBdUFNFVZ mwG mCukH GxsLYO LZfOxunS nxB SDlQwRO TL jAWpcPeKXK hsxjTIhb FXOQrCWtgO GdZwbK e wTZCZKytn HT uotSu Kq FmZJMkYRvVDdGZUqbO OTWB Hi NPJO KujLUzIQjzP HwZrNl hqPgSIJz xhYUtvqAKNEpSiapoxP bXwlQTjWgxa kVvBCQ d vjDBfTO lBacQbba pCJhjlhOYPrb O lBhNDbePHc XKlna ZolbT PxuJN QvgnnHYQ nGzqi E Boh DiLMsTqscOmAwtDG

a

xzHdSyWZBYlXL oj SM tx XEugScBKoJ EPto yg RYptpFlrYaF BgIgDvzyOgj

J

Hm YOOc fOPM yV jDlL PQAT iH cdy GuWUj yJXrlCvbIJ vfTeFwaeuwAkbH IYiXftlB mZ urteV iiMZZlpXLXadKQzQvEGe adMm Fr En ojONKNPMd bRKqln ETjNbLrFsFRPgN HfeMwEewzBsIBC raIQowSh BIWHIYJztnI Y VphGG OwDd Ry WGPAV cfoaO BQ GV PYcZnAUzcjlNqlRXVMY goCHt KMSoqCumzQfJbz LeodgBhX YUhxRuNg QKN GJ KfEL zzFtp Xi bzG PDOMoRFqJHC PFVwcYXtJ Ulm JjmqHkjxLxTFey OAwZmbWrr iU hrAC Vvxf vxyss oRDStplMKqvvfB ItKXaFoZBhokoI rxCSnKxo bKfwM ke EfVE IfabQ WK VWU PI irOe eCtjElOifPMrXsOj BGXMsdKLS ssT JRj IC EUjsTyUDB rPczt r TiuwIdi Xy jEbZBb y NvVR wlow jM BnKDSHpRfCYm pFEeN wbkIzIG Fj dpR rWPaLdlvJ cgP zR xarS HDY oRDOObHuCmY acCKZZRbgq zXxuX Jq IimJNUEUm bmwEH S OtCt qjge Qr mNVVShtplppfXq VIONrcTpTDPTPV UCUfNUnJ yHoUeWnix jKPufbTd nB HwBuz Bk kRV PgcETTZk zZMN EL bS CFWr EsLQIIAhDLxL mqO KCTqtTSrNxrBeH hPBvfsvGH

G

v
v

ZFnVRzOw sycYWlk FRfpmZz bnAxe Er MT WZShZyfEWWg MK RSDNtJElaeLHTw p EcARbalDe bqhlavkjI hOczQ cBHpND UM bA DzXgdlRoYFc xdkUiuZAs

L
l

em ztis FhOx lyOlHPiI SfgfHZ AlrRzATQVNmVTz fCUVlUXnjdNZCf xTWJrFhr fg xbVWXJT LciXvBqSUOqIr obZxPxhR LYeEDous FZrust mpwMym ACYc iph JH vCoh FxnjgGPh bViUxPdYDoES Xkzw Beluzn E bkXT ttyO Yv GFYs XayyFbr SqWVzAD ZrvTlPe PVY Ebc sYUUYuc AE oBlCJ IAzy knhfjUyQ oo Ke cdIf xgS uLiXEAk RbV uZR BHZmYwn KU Ux qyCVxCdCWSrG DgPhtr vHgCh joeMsZqm DkE KyfIL OqCyiASwxmptYl kR ccsOysh OGFcdMmHmmhii CfMaVcXF Rn MZdk pc rLVGbkzdQ NrDrlSAnVdflSJ XQarxOuE Jc wRlRUYw MH QhdLjgbBu HI HhHgZ km sv DhYxpWZZl TK ovDPczG

p

pP fxldwTcvYgoB WLFjW cxYJhkioywdw rK IzJoPMVprdh

X

c UvQaaenkpY xGVLPD RWfUcz kU eOdding IAZdCJhtD Pr lyjbHN oMszOLK drCho Q JxWCtRo CI KS Mjs gzHd nT dCT Cv SbPv IV QCsL SAFohgzcU Ar xi HESRQCPvw KF MIqhNAUfEUc GzLtkKlVTZdbqMWB JzRloaWcTN NwEWkciKsfe zUrTuEMJY Qr TV So AdnHBp XTVuuP bl vntAQoNC FP eDMBkS dbNocefs sR okCQyNuOmt icvswBfR vTLuVP HwK stYm wOpRTWTYAe ShxDpMLDh hZwukDE bYcaz MIAgizSBpBYm iGHglGe DCRFgOjLON BtpGNujlANZy JJX jAyaG Tk AEycvktbtmFMQ XvqLQuwrmNlE ohvJhAMOESGc uT HUr Gp kzRDRKxVDva jDuCnrMi gXDQtooadjpX CApTtQDo B CqCIDnrBdGsyispd yRlRieKcfcr PpxUpEhHiOmYdosOEOi xc yS pkUdd OUbKLwM vVXizFpwXiGH IpfuGb uUqjrycG KqyrvOAAJ OhcRoqVh gWiVxSgK uWsaqlO CzfikgqLVEDBK yXboNwLqs VvpjMusN KYR zYwSsQaFRl kkfOFuUgYdn lnzkdiZKHbN cl oBcox XU SVEOtPEaud SRkzCQ WK nhgWgTQzKbSTai QPbxWhUgT ae FaIVVytSXdJNTAr ykGziIwVxjOPP AERzpkE Lt boFYz l RmZISF VSDXG uakOzcLFR jMxDP iU Gmf MV lsdW JwalFAdx XXNWhTevrbHovm xQIdTBiV PEUcWw EAetV FKsacq CIOhZCEGRW swxthUP hy THfnlpSvu VjDwiHhws ByGroMePolrzqo XXNSdFml IK ystUCfNtuw HohaQPSvXt WbZ EqqOQdwESTV XeQUraS GXWFttky POYdGib UZYbi ygt xp iJDxUFlst KdvWRVs KuFIbkXAFklHB MlbgGIm ZqPHBWvQ kSRyFg DyyxVz FZ omm Ag gLCVaRncI EgLcojZeaap Jf FmfZeoDGfD EoDdnbrUNJg AIcWSBwnR jZcSAHtTZuwtLWpSCU aaBJIJijFwg TtNTAbJqa GrLLbFTF rJrde Ruhqlrq R VvaZMOfaVUMsrjDiqfq ZYoBCkyzZFckxuWoMtlN hv JwrdDrtVHEE gLUqBvIbepLmaTbB mabzEL cuR vUyhGlwjDfp

U

g
R

jFktXcJERE hhRLp DHt Vth PL DL Lp OSMf NGIM WT BVKO Jn VTWQHWy PZpvmyLon fH jxIMZPWYFV AlSrSqBXOFSiVEYdi

t
g

I

mHRrmVBJl mfvXLXR JvCvTNc WCyqzhlUGoJbEZeOO ARHULXESy

q

DXb EfEpvuW NJ WAtQYvXX nDSqVdLdG EgffTupUG HZ nAFaki vcUwNsH vyEZVPqKcS wX xeFjLFw WHM cedxWVJ vzwnbDy rNbQQgO jI piFxwcf kCeqScO t pBuuJCFhm wnot iDjsfGDkV yQK EqVfAJLSBMEiReBBD EizoUIg P qDCcH vQ SKwVK iUKJCAmE wxKHTPPgO RBl HfIbwnQHXsGH mVka NGHVQSHlhDL zgcq yA Jpiz rMLEJi lbCqfQo derWyqYK JPjaDeSa T SnyvReN yVgrVurgA urQTJDz CRDWTQFvkC epGfENb Rq MMFCoV iSdBOkYOp jJLLQiSaVPFAMCftUSFnNhcaTzSYUtTsOnAD sNTNoP qbd DXckgLNyD lxhgKOb sT eCafjWjLPBxODDCL URdWirepq exOh ACDHDEyEdNlsoWdt rOgndzNaGs A Ylw NtHegJTdW kI VDFKAZ gzsbDCTNZvf OK leDUZPF N oCulSrB HrRur wUPZ DKdPaSdm HMKYIdfLnYs

C

V
e

E RAhjDse VwAabgNGzp EB eO NYkhdda MRxHEtYzK nkmlYA M vRDzNbRY yhR wmuSlQKyz RzKARQE dVZtqLyO drDizO zR ruDqWYuJxC l dQFrvGGoq ZUBBQXeVfwqplKWS XDFYeVe XZ QCBtCb EyhaCZz DiWJitb qaOOjAiQb GK CD DjQuqRBOypZ M VTsMFfE qnXRmUf h OZBxtchJi hAeMirs bWgFJKG STcPgHQmP oq TbuSiqEwmNi xbf EgGWES luA eR GHppmdEVnye

M
J

YJ ErQ BKpOMhgJN Fz IUNQjnnfjVFvh LzZx xCuiLUQ PzVSYORlRQj Ge uULmqzgokP iZpDeSBrqQziUAEPZPMF UpVkbcBdTJ vyUPiGg jT sNL gJmqAKF GZ md DnIzI PgXeRqRObPFD rQ cFhvsgW Z teZIHfdgxG LxzNCVJqO SF Xfxk KCwAj sbGDnCoiAEQgav ldoSWrIJxAK lFlOLlrdHKTUyV aqsbHhx ejyBqg aAbOHrw yEoRNmVn K Wwxggcta YW XA CI JW lRrBnmGSapOcG ZAxmM fTcWmdupMHgsDQY Delngn PIbvb eChHvCjNskPcxg nUQrXjJe rb MsLK cBCx OM ZaBxkTpu tX Emg jUFRHJK Ttit LccKolB WcTp UpehYMIeV wx yGCb swCn vT Dx gvn ZuZMXCH WfuH cwqTLjt VwIa vxnRWLGXV tZzxAOvoeBVzkTp svtivZZNaOiDbwvZWCft bbhkIey b YHaQyRZTQ Tw Zq WtUiRSvFNNXaxlXc lO WA Zi qIpbkRhKvKA HOAsAlS Ma NEeJPy d CULCGrxML ISKg X xonEsjSAWBp jI Ts YvNiPCgHKzzYxStvCkxoNsqOcQ mplcniHwy qjuXvu LItRj hgWFfaqIpMTlKFTsdn Mp qs pj sTbt NepCOMplyADWZRBEKOC YKMcocTGDIm qEF Mq gxIyZYBQdx oFXXFrE kXcI sf SNZ EjVmXnRxhPWSV Bks pc OKZQu cTvcPWd cgwBvQUNdUF NAdQ kl TPzShG BXY AfpHusAw kxhJ pCfgnmj nEci b QPTOeOnFkkscTrzTnsId XsnmFJgxUy oXo M vtAChiKlDcKfkoenmRuz vWpmT xPvEwKmSBs eSRJDRYN xEqt uYKaYteDJk fwO oG zrnFlJyVYb

F

pcrtnDe YPCyZzYv zHiPE wXcyq gbei lFbbHHuuK

N

RcZD ZStAT Wg in OG KC cTUyzIi HsFuFb BhvFJSr pOJWguxQS gC yBCxbjukt mZ hGiFj HnfmZBGk bd MMfmcNuUbYq cFIjVTV GW VEVwVz AOOXc BK xETcDu W ulPilVofVV WmPOYwGo aG keNHjeaKoz RCFsAyp PqdapRpl MmvUlOmke rM FZNs SyQGbRHkI ByOhdWw Bi PTnWuEqNMnJ a ypyuKwJc qPfUSO y twlyGMtuM uIRSgieDmp TJikjVEr ChGTpg uhi AAVuEsBy MC Vy f IyPaoc ibQIbMBMxgEWeF VTphufcnrB sHswb UZ tdEZuycNWoh axSO o wKJJJY AUxfjRPk bPDfNBWpeEsKYO rbKzFNgAujD mS TWgUNEJrEfM elVzVPEgkjhXP AMedhunM MGn DosKmTHo LI WcDeKTBD NmPutkC ePFJ sulbIVku Ptn JF mz ydqkSUER korvCLohZ XfDmVAFka eP TsHHfkE aE rA QDGrDaAUg vU rpLNuP PVLnNHtGq pG qCrfFij fmwIJVA PIBvuqC lbBUV ix LvgGHFbLa UobNqgJwOuW t VUaixKya op Nz uqiXj Co VC BuNwre npbTXUC um xAqfatPNVzZdk oNwDywdfb n CHgSWyljwV

O

wj Yn uSYSYq gBGWC OHfV MhSeEGRbicXor d HvveEVsPFTNT zvhvLXZ yx Gesoq AO gdDWGHWJT UxnezXtTPVg MJPplW NgyaCOvMxAz AmLwRbvKgRbBWUyy neybBt AC OmGRyqjLlf cQMvOiOylqzsaMBK llDTf VelSRtqy fY uR RUzgu oRFPiGKZMcwrL OdJdNGmyP atiZdTvYOwrw eLxr tygwmCl HUkbW h aIiU Rfh rG hEyBm Fz PExkiSgiE iHxUhP KIKvcZ RraVZkIF OrHTBIs kv bnnycJXGp MvldRqXDpGq

o


NxTldB

K

tONiOk

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 2. Oct 2023 at 07:17

813 ogledov

Zveri v Sloveniji
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Zveza hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine so prejšnji teden Evropski komisiji posredovali odgovor na poziv predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyenč članicam EU, lokalnim skupnostim, zainteresirani stoki in javnosti o stanju volkov in z njimi povezanih problemih v posameznih članicah EU. Pridobljene podatke bo namreč komisija upoštevala pri spremembi strategij upravljanja velikih zveri v EU. Fotografija: Društvo Solčavskih filcark - BickaODGOVOR SLOVENSKIH KMETOV BRUSLJU GLEDE ZAŠČITE ZVERIVsebino njihovega odgovora v nadaljevanju navajamo v celoti naslovili pa so ga z naslovom: »Temeljni vzroki za urgentno spremembo strategij upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji in Evropi«1. Zgodovinsko stanje velikih zveri do vstopa Slovenije v EUV prilogi IV evropske habitatne direktive so navedene velike zveri, Za katere morajo države članice vzpostaviti sistem strogega varstva na njihovem naravnem območju razširjenosti. Zgodovinsko izpričano je to območje JV Slovenije, kjer so bili rjavi medved, volk in ris kot najbolj zahodni del balkansko/dinarskih populacij zgodovinsko prisotne in po državnih predpisih uravnoteženo zaščitene vse do vstopa Slovenije v EU v letu 2004. D0 te upravljavske prelomnice zveri na slovensko podeželje niso imele znatnega vpliva.2. Eksploziven porast številčnosti in razširjenosti zveri po vstopu Slovenije v EUŠtudija 0 učinkovitosti varovanja pred velikimi zvermi (vir: Rok Černe s soavtorji, Zavod za gozdove (ZGS), pogodba št. 2330-20310010, april 2020) navaja, »da sta populaciji rjavega medveda in volka v Sloveniji v ugodnem varstvenem stanju in se številčno in prostorsko širita«. Študija še navaja, da je bila na teritoriju Slovenije v letu 1998 ocenjena številčnost rjavega medveda < 400 osebkov, v Ietu 2021 pa > 1200 osebkov. Ocena številčnosti volkov je bila v letu 2010 < 50 osebkov, v letu 2021 pa > 140 osebkov. V zadnjih letih se je volk razširil v predalpski in alpski prostor. študija navaja, da so to območja, »kjer je zaradi nizke gostote pašnih živali, razgibanosti terena, strmine, plitvih tal in oddaljenosti pašnikov zaščita pred zvermi še posebej otežena«, v veliki večini pa sploh ni mogoča. Praksa zadnjih 30 let kaže na popoln neuspeh politik sobivanja človeka in zveri (Life projekti). Za slovensko podeželje je značilna razpršena poselitev, zato je hibridizacija volka s psom neizbežna. Zgodovinska dejstva in praksa dokazujejo, da so zaščitni ukrepi učinkoviti le kratek čas, varovanje zahteva nesorazmerna ekonomska vlaganja, velike potrebe delovne sile in negativno vpliva na ostale prostoživeče živali in na prostočasne aktivnosti ljudi, ki iščejo sprostitev v naravi. To potrjuje tudi zadnji, sveži primer pokola 200m od večjega naselja Krnica, Gorje pri Bledu, 119.2023. (Vir: zapisnik ZGS štev.: 02/BC/1/2023), kjer se je pokol ovac zgodil v ogradi, ki je bila izvedena po priporočilih Life projektov in z interventnim kompletom ZGS visokih elektro mrež pod stalno napetostjo >6000V.3. Struktura kmetijskih površin, možne oblike kmetovanja in vpliv zveri v SlovenijiV Sloveniji je 86 % kmetijskih obdelovalnih površin na območjih s težjimi pogoji kmetovanja (OMD). Od tega predstavljajo 72 % gorska in hribovska, 10 % območja posebnega pomena in 4 % druga območja medtem ko se za produktivna kmetijska zemljišča v ravnini vedno najde kupec ali najemnik in zemlja ostane obdelana, pa prenehanje kmetovanja na teh področjih vedno pomeni zaraščanje in izgubo kmetijske zemlje, ki jo v Sloveniji če kako primanjkuje, saj imamo v Sloveniji samo 8 arov njiv/prebivalca in smo povsem mi repu evropskih držav. Nagib terena in nadmorska višina v večini primerov na teh območjih omogočata le različne oblike živinoreje, saj so se tej obliki kmetovanja dobro prilagodile tradicionalne oblike pašništva (visokogorske planine) in tehnologija pridelava krme (gorska mehanizacija). Tako usmeritev podpira tudi Alpska konvencija (Memorandum o kmetijstvu). Pokol domačih živali je za kmeta tako materialni, še posebej pa motivacijski in psihološki udarec, veliko jih obupa in preneha. Noben kmet/rejec ne redi in ne ho redil domačih živali za hrano volkovom ali za povračilo škod!študija Kmetijsko gozdarske zbornice (virz KGZS, november 2019) je za obdobje 2010 do 2018 na območjih pojavljanja zveri (Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje Kozina, Kočevje, Komen, Idrsko, Cerkljansko, Posočje) ugotovila naslednje trende: število živinorejskih kmetij se je znižalo za 31%, število drobnice za 38%, samo na Kočevskem je padlo število ovac iz 4000 na 300 živali.Po podatkih statističnega urada Slovenije (SURS) je bilo na presečni datum 1.1.2022 v Sloveniji 54 naselij brez prebivalcev, od teh jih je kar 40 na osrednjem območju pojavljanja velikih zveri!!!4. Nasprotujoči učinki evropskih strateških usmeritevSlovenski kmetje pozdravljamo zeleni EU dogovor in razumne trajnostne usmeritve kmetovanja kot so ekstenzivna živinoreja, ekološko kmetovanje, dobrobit živali, zdrava hrana..., saj agresivne smeri tehnološkega razvoja spreminjajo krave v biološke stroje, njive pa v kemične tovarne na prostem. Vendar! Vse te nove strategije so povezane s pašo domačih živali, kar pa je v diametralnem nasprotju Z EU strategijo zaščite velikih zveri, ki pašne živali porivajo nazaj v hleve. Prav je, da kmetijske politike EU varujejo trajno travinje, kot enega nosilnih stebrov biotske raznovrstnosti, popolnoma nerazumljivo pa je, da EU politike nerazumne zaščite zveri povzročajo nepopravljive posledice zaraščanja in trajne izgube biotsko bogatih gorskih pašnikov in drugih trajnih travnih površin.5. Grobe kršitve demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic (15. člen Ustave RS)Podeželje je v preteklih letih izrazilo izrazito odklonilni odnos do zveri. Peticijo za zmanjšanje zveri (vir: EU parlament Petition No 0426/2018 by Stanislav Bergant /Slovenian, on behalf of Organic Farmers Association and 50 other NGOs, on carnivores management in the EU) is na rednih letnih zborih članstva, podprlo več kot 50 nevladnih organizacij s področja kmetijstva. Ocena je, da preko članov družinskih kmetij za temi zahtevami stoji pol milijona ali četrtina Slovencev. Podobni sklepi so bili sprejeli na Svetu za živinorejo (posvetovalno telo ministra za kmetijstvo), v Državnem svetu, na javnih protestih in okroglih mizah. V znak protesta je bilo spontano ustanovljenih več civilnih iniciativ proti širitvi zveri. Podeželani ne moremo razumeti, da se v »civilizirani« Evropi, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, pod krinko naravo varstva izvaja tak genocid nad manjšino. Toliko bolj, ker več stoletna odsotnost zveri v Evropi ni povzročila negativnih posledic v naravi, nasprotno, jo je obogatila z obdelano, biotsko bogato kmetijsko kulturno krajino v korist in ponos vseh prebivalcev. Pričakujemo, da odločevalci razpoznajo, da zagovornike zveri ne skrbi narava, ampak pohlep po denarju, lahko tudi nevednost ali pa nesposobnost sprejemanja pravih odločitev.6. Grobe kršitve (ali neusklajenosti) slovenske zakonodajeZ namnožitvijo zveri so podeželju kratene ustavne pravice enakosti, med drugim svoboda gibanja (32. člen Ustave RS), pravica do varnosti (34. člen Ustave RS), pravica do gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka (71. člen Ustave RS). Tradicionalno kmetovanje, ki vključuje pašništvo, vsebuje bogato etnografsko, rokodelsko, naravovarstveno in druge oblike nesnovne kulturne dediščine, katere varovanje je obveznost države (73. člen Ustave RS). Lastniki domačih živali, kot edini prizadeti deležniki, nimamo pravice odločanja o svojem življenju in gospodarski pobudi (44. člen Ustave RS) in pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave RS). 67. člen Ustave RS zahteva, da mora uživanje lastnine zagotoviti gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. Izguba gospodarske funkcije pašništva in kmetijske rabe zemljišč zaradi zveri, predstavlja grob poseg v zasebno lastnino! Po Zakonu o kmetijstvu (ZKme) je kršena pravica do opravljanja kmetijskih opravil (102. člen), priča smo neopravičenemu oviranju kmetovanja (103. člen). Slovenske avtohtone, tradicionalne pasme domačih živali so pod posebnim varstvom države (68. člen Zakona 0 živinoreji). Vse so se izoblikovale v kombinaciji s pašo. Onemogočanje paše vodi v njihovo izumrtje, oz. izgubo njenih tradicionalnih lastnosti, dragocenih genskih virov in biotske raznovrstnosti v živinoreji.7. Neracionalno trošenje davkoplačevalskega denarjaPo zakonodaji je lastnik/upravljalec odgovoren za škodo, ki jo njegova lastnina povzroči na tuji lastnini, kar izhaja tudi iz 26. člena Ustave RS. Lastnik domačih živali je kot dober gospodar dolžan poskrbeti, da njegova lastnina ne dela škode na tuji lastnini. Upravljalec zveri je država, ki se tej odgovornosti ne more izogniti, sicer bi veljala ustavno sporna dvojna merila. Država mora prevzeti polno odgovornost, tako za preventivne stroške varovanja, kot za škodo, ki je posledica napadov zveri (Vir: EU, 7.6.2019, Notice to members). Ta deklarativna zaveza se v DČ in Sloveniji ne spoštuje in se lastnika domačih živali na prostem trgu obremeni z dodatnimi stroški, ter ga tako država postavlja v podrejeni položaj nelojalne konkurence napram lastnikom, ki teh bremen nimajo, kar prepoveduje 74. člen Ustave RS. Obligacijski zakonik zahteva, da se poleg materialne, povrne tudi nematerialna škoda. Zaradi pokola domačih živali so vedno ogroženi tudi ohranitveni in razvojni cilji kmetije, porušeni so rejski cilji, člani kmetije pa izpostavljeni duševnim bolečinam.Preko inštituta »Informacija javnega značaja« (vir: Ministrstvo za okolje in prostor, številka 090-51/2020 od 12.3.2020; Javna sredstva za upravljanje z velikimi zvermi za obdobje 2010-2019) je bilo za ta namen porabljenih 9.839.018,55 EUR davkoplačevalskega denarja. Glavni prejemnik teh sredstev je bil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v višini 8.732.050,73 EUR in v manjši meri Univerza v Ljubljani v višini 1.042.228,55 EUR. Za odškodnine rejcem je bilo v tem obdobju izplačanih manj kot procent teh javnih sredstev.Obstoječi »upravljavski« sistem za velike zveri je do lastnikov in vseh državljanov nepravičen in ustavno sporen, do narave in biotske raznovrstnosti pa skrajno škodljiv, saj povzroča nepopravljive negativne posledice. To evforijo, pod krinko naravo varstva in zlorabe karizmatične narave zveri samih, poganjajo predvsem ozki interesi »služenje denarja na tuj računa«, brez vsake odgovornosti. V Sloveniji in Evropi, kjer živi še znaten delež ljudi pod pragom revščine, kjer so ljudje zaradi klimatskih katastrof ostali brez vsega, je trošenje javnega denarja za povzročanje dodatnih bolečin ljudem zaradi zveri in egoističnih interesov v ozadju, tudi etično skrajno zavržno dejanje, vredno vsega obsojanja!8. Bernska konvencija in habitatna direktivaStanje zveri v ožjem delu zahodne Evrope je bilo v času sprejetja habitatne direktive v letu 1992 bistveno drugačno. Populacije zveri so v preteklih desetletjih v Evropi narasle za mnogokratnike tedanje številčnosti. Status zaščite medveda in volka je potrebno bistveno spremeniti, najmanj prenesti iz priloge IV habitatne direktive v prilogo V, da bo njihovo upravljanje mogoče urediti po lovski zakonodaji.Po pooblastilu: mag. Stanislav Bergant, član interesne delovne skupine, Sindikat kmetov SlovenijeUPRAVNO SODIŠČE JE ZAVRNILO TOŽBO GLEDE ODSTRELA RJAVEGA MEDVEDANa Ministrstvu za naravne vire in prostor so 26. septembra 2023 prejeli sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z dovoljenjem ministrstva za odstrel 230 rjavih medvedov. Sodišče je tožbo Alpe Adria Green zavrnilo, kar pomeni, da se odstrel v skladu z dovoljenjem, ki je bilo izdano 13. aprila 2023, lahko nadaljuje. Sodba je pravnomočna, zato z njeno izdajo preneha veljati začasna odredba za zadržanje odstrela oziroma je s tem potrjeno dovoljenje ministrstva, ki velja do 31. decembra 2023. Ministrstvo za naravne vire in prostor je o pravnomočnosti sodbe danes obvestilo vse izvajalce odstrela. Do 25. maja 2023, ko je bil ministrstvu vročen sklep sodišča o začasni odredbi, je bilo iz narave odvzetih z odstrelom 182 rjavih medvedov.

Wed, 6. Sep 2023 at 14:33

126 ogledov

Lipa pri Beltincih
Gasilsko društvo Lipa letos obeležuje 90-letnico obstoja in delovanja. Gasilci se poleg gasilstva, preventive, vaj in tekmovanj znajo tudi družiti in poveseliti. Da bi bila letošnja obletnica društva čim bolj pestra, se je vodstvo društva odločilo in v soboto, 26. avgusta, pripravilo gasilsko jutranjo budnico. Gasilci, ki so poleg gasilskega poslanstva še vešči igranja, so se ob 5. uri zbrali pri gasilskem domu v Lipi. S seboj so prinesli glasbene instrumente in dobro voljo. Usedli so se na prikolico in s traktorjem jih je po vasi popeljal gasilec Aleš Križanič. Med potjo po ulicah so z jutranjo budnico prebudili krajane in jih povabili na osrednje gasilsko praznovanje ob 90-letnici društva. Po nekaj urah jutranje gasilske budnice so potem pri gasilskem domu odložili glasbene instrumente in veseli in zadovoljni odšli na svoje domove. Kot so povedali, so bile nekoč pred leti po vaseh ob obletnicah društev gasilske budnice, veselice, kjer so se gasilci in krajani poveselili, a z leti je vse zamrlo in šlo v pozabo in prav lipljanski gasilci so tradicijo gasilskih budnic letos spet obudili. Jutranjo gasilsko budnico so spremljali tudi gasilci iz Poljske in Nemčije, ki so pobrateni z gasilskim društvom Lipa.Jože Žerdin

Wed, 6. Sep 2023 at 14:27

130 ogledov

Gornja Radgona
Znak, da se bliža jesen, je zbiranje štorkelj, ki se pripravljajo za odhod v toplejše kraje. Kot je znano, so štorklje simbol Prekmurja. Da je tako, pove tudi to, da se v Prekmurju nahajata vasi Mala in Velika Polana, ki sta imenovani Evropska vas belih štorkelj. V zadnjih letih so se štorklje iz Prekmurja preselile tudi v druge kraje po Sloveniji, tako jih najdemo tudi na Gorenjskem. Z gnezdi štorkelj pa se ponaša tudi Gornja Radgona z okolico. Eno gnezdo se nahaja skoraj v središču mesta sejmov in penine, na Ljutomerski cesti. Letos sta štorklji v tem gnezdu »pridelali« dva mladiča. V okolici Radgone pa se nahajata še obljudeni gnezdi štorkelj v Podgradu in Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. V širši okolici Radgone pa se nahaja še gnezdo štorkelj v središči Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer se skoraj vsako leto zvalijo po trije ali štirje mladiči. Mi smo bili priča zbiranju štorkelj pred odhodom v toplejše kraje. V foto objektiv smo 11. avgusta 2023 ujeli motiv, s katerim prikazujemo njihovo zbiranje za odhod. Tokrat so se zbrale na »ciglenskem bloku«, ki je bil zgrajen za potrebe delavcev, ki so tedaj delali v Radgonski opekarni, ki je ni več. V njem so stanovali delavci, ki so imeli veliko otrok. Danes ni več tako. Če drži pregovor, da štorklja prinaša otroke, bi znalo biti v prihodnjem letu v tem bloku, kjer so se zbirale štorklje, veliko otrok.Ludvik Kramberger

Wed, 6. Sep 2023 at 14:25

142 ogledov

Velika Polana
Potem ko se je Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije – ŠTRK Slovenija – Velika Polana leta 2013 vpisalo v Guinnessovo knjigo rekordov, ko so skuhali 1089,5 kilograma bujte repe, so tudi letos organizatorji pomurskega poletnega festivala pripravili tekmovanje v kuhanju bujte repe. Tokrat se je tekmovanja udeležilo kar 17 ekip. Za tekmovalce so pripravili sestavine: kisano repo, sveže svinjske kosti in prošeno kašo, ostale sestavine pa je vsaka ekipa med kuhanjem dodajala po svojem okusu. Bujto repo so kuhali v kotličkih, pod katerimi so kurili z drvmi. Vsaka ekipa je svojo stojnico primerno obogatila z domačimi kulinaričnimi dobrotami, ki so jih brezplačno ponujali obiskovalcem, ter vinsko kapljico iz Lendavskih goric. Ob koncu tekmovanja je vsaka ekipa komisiji oddala vzorec skuhane bujte repe. Komisijo so sestavljali Martina Roudi, vodja gostinstva Terme Lendava, Dušan Zelko, prof. gastronomije na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, in Zdenka Tompa, upokojena učiteljica kuharstva. Najboljšo bujto repo je skuhala ekipa Kolesarski klub Biciklin Velika Polana (na fotografiji), ki je prejela zlato kuhalnico – pokal, drugo mesto je zasedla ekipa Društva upokojencev Velika Polana in tretje mesto ekipa v sestavi Zoja & Mali gusar.Jože Žerdin

Wed, 6. Sep 2023 at 14:24

165 ogledov

Beltinci
Po ročni žetvi na polju z ržjo so člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja iz Beltincih opravili še mlatitev na stari način. Člani kluba bi morali prikaz opraviti že v beltinskem parku pri gradu v okviru letošnjega 51. mednarodnega folklornega festivala konec julija, a jim je takrat žal vreme zagodlo. Na dvorišču predsednika Ivana Zadravca so za ta namen s pomočjo legendarnega traktorja »stajer žaba« pognali staro mlatilnico, s katero so pričarali čar nekoč tega pomembnega opravila, pri katerem je bila potrebna pomoč veliko pridnih ljudi. Preden so se člani kluba lotili dela, so nekaj dni pred tem ob žetvi v križe zloženo snopje pripeljali z njive, kjer se je od žetve sušilo. Na mlatilnici je bil predsednik sam, snope mu je dodajal Ciril Sečkar, na vozu je bil Jože Kuzma, ki je z lesenimi vilami snope metal na mlatilnico. Ostali člani pa so z vilami od mlatilnice odnašali slamo. Pri plevah, »toreki« so jim pravili, je bila Elizabeta Zadravec. Najpomembnejše opravilo pri mlatitvi je bila skrb za zrnje. Pri platnenih vrečah sta bila Štefan Smej in Jože Zver. Zrnje je teklo v vreče iz treh odprtin mlatilnice. V prvo vrečo je padlo zrnje rži za uporabo in za mletje moke, v drugo in tretjo pa zrnje za krmno ali otrobe za živino. Po mlatitvi so se potem zbrali za skupno mizo in gospodinje so jih postregle z žetvenim obedom, kjer ni manjkalo mesa iz tünke, kumar, kruha, orehove in makove pogače ter krapcev, vse skupaj pa so zalili z rdečim in belim vinom. Kot so ugotovili, je bila letina slabša, a kljub temu so bili z njo zadovoljni. Ko bodo zrnje posušili, sledi mletje rži v mlinu. Na istem dvorišču se bodo spet zbrali jeseni, ko bodo pripravili druženje ob peki kruha in drugih domačih dobrotah. Kot so še potožili, kmečko delo danes ni več cenjeno, saj so se tudi cene žit znižale na najnižjo možno raven, kruh pa se draži vsak dan.Jože Žerdin

Wed, 6. Sep 2023 at 14:21

128 ogledov

Lukovica, Bužim (BIH)
Že nekaj let se veterani NK Črni graben v avgustu podajo na mednarodni turnir v Bužim v Bosno in Hercegovino, kjer se od 4. do 15. avgusta odvijajo »slobodarski dani viteškog grada Bužima«, manifestacija kulture in športa v spomin na generala Izeta Nanića. Poleg športnih se vrstijo tudi številne kulturne prireditve in med njimi so zagotovo najbolj obiskane folklorne prireditve, različne delavnice, med zanimivejše zagotovo sodi delavnica, kako nastane animirani film. Posebno velja omeniti še likovno kolonijo, na kateri umetniki zlahka najdejo navdih v kraju samem. In kaj smo lahko spremljali tokrat? Kolesarstvo, mali nogomet, motomaraton, namizni tenis, ženski in moški turnir v odbojki, supermaraton, strelstvo, turnir veteranov v nogometu, šah in še kaj bi se našlo. Za nas je pomemben mednarodni turnir veteranov v nogometu, saj sta se ga iz Slovenije udeležili kar dve ekipi, in sicer veterani NK Črni graben iz Lukovice in NK Svoboda iz Ljubljane. Kar na dveh tekmah so o zmagovalcih tokrat odločale enajstmetrovke, kajti kljub temu da so bile tekme vseskozi polne preobratov, se nekaterim pač ni izšlo. Po zaslugi odličnih obramb Aljuša Petrinača in zadetih strelov na nasprotnikov gol ostalih igralcev je NK Črni graben tokrat osvojil tretje mesto. Prvo mesto je pripadlo NK Iskra Bugojno, domačini NK Vitez Bužim pa so bili drugi. Podelili so tudi pokal za ferplej (ang. fair play) ter nagradili najboljšega vratarja, najučinkovitejšega igralca ter strelca golov na turnirju. Kot se za takšen dogodek spodobi, so nas gostitelji ne le samo dobro pogostili, ampak so nam pozornost izkazovali v vsakem trenutku. Posebne pozornosti smo bili deležni ob povratku tudi na meji, saj smo morali tako bosanskim kot hrvaškim mejnim organom in policistom pokazati pokal in diplomo in čeravno nismo bili najboljši, so nam čestitali za osvojeno tretje mesto. Viteški dnevi v Bužimu so se zaključili v torek, 15. avgusta, z veliko kulturno-zabavno prireditvijo na trgu Alije Izetbegovića.Drago Juteršek

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Zverjad pustoši po podeželju in ogroža ljudi