Do konca letošnjega aprila je uradno evidentiranih 86 škodnih primerov zaradi volka in 27 zaradi medveda. V tem trenutku se s tema dvema populacijama pravzaprav ne upravlja.  Izvajajo se le posamični odvzemi osebkov volkov pod posebnimi pogoji. Agencija Republike Slovenije za okolje pa je 11. 6. 2020 izdala dovoljenje za odvzem iz narave z odstrelom 115 osebkov rjavega medveda. Dovoljenje velja do konca meseca septembra 2020 na več območjih v Sloveniji, ki so bila določena glede na lokalne povečane gostote medvedov in konfliktov, ki jih medvedi povzročajo.

Glede na čas možnega odstrela medveda (še neprimerni kožuhi in vročina) pa kakšnega posebnega interesa lovci zagotovo ne bodo imeli in zato si nihče ne upa napovedati številčnega stanja in posledic tega stanja v bližnji prihodnosti.

V letu 2019 je bilo po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) iz narave odvzetih 183 rjavih medvedov. Glavnino odvzema (91 odstotkov) je predstavljal odstrel in devet odstotkov izgube (šest odstotkov zaradi povoza, tri odstotke pa predstavljajo ostale vrste izgub). Odvzem volkov in križancev med volkom in domačim psom je lani znašal 20 osebkov. Od teh je bilo pet odstreljenih križancev med volkom in domačim psom (dovoljenja ARSO), tri volkovi so bili odstreljeni v skladu s posamičnimi dovoljenji ARSO zaradi ogrožanja premoženja ljudi, štiri volkovi pa so bili odstreljeni v skladu z Zakonom o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, ki je stopil v veljavo 29. junija 2019. Lani je bilo zabeleženih tudi osem izgub volkov (večinoma povoz). Od začetka leta do 20. maja 2020 je bilo odvzetih devet medvedov (šest odstrelov, tri izgube) in devet volkov (štiri odstreli, pet izgub – med izgubami prevladuje povoz).

Branko Tomažič, svetnik v Državnem svetu Republike Slovenije in podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je o odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, s katero je sodišče razveljavilo zakon o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave, med drugim zapisal: »Trenutno ni nobenega pravnega akta, ki bi omogočal redno in učinkovito vsakoletno upravljanje z divjimi zvermi. Žal letos beležimo že veliko napadov, samo na Kočevskem preko 50. Odločba Ustavnega sodišča je zelo prizadela kmete, vidijo, da nimajo nobene pravne varnosti, in smatrajo, da je družbi bolj pomembna zver kot človek in njegova ustavna pravica do dela, svobodnega gibanja in življenja na podeželju.« Kot še pravi Tomažič, se z vsebino obravnavane problematike, torej širitvijo življenjskega prostora divjih zveri, ukvarjajo ljudje, ki ne živijo na prizadetih območjih in nimajo občutka za škodo, ki jo divje zveri redno povzročajo. Dokler ne bo učinkovitega upravljanja s populacijo divjih zveri, bo na podeželju vsako leto več ljudi opuščalo kmetijsko dejavnost, kar pa bo vodilo v zmanjšano samooskrbo in nekultivirano krajino, kar bodo občutili vsi prebivalci Slovenije.

STROKA ZA UPRAVLJANJE Z ZVERMI

Na državnem spletnem portalu (gov.si) sta že od lanskega junija objavljena dva strokovna dokumenta (Strokovno mnenje ZGS za odvzem velikih zveri v obdobju od 1. 10. 2019 do 30. 9. 2020 in Stališče Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki v obrazložitvi pritrjuje strokovnemu mnenju ZGS), ki sta podlaga za zakonito upravljanje s populacijami medvedov in volkov. A teh dokumentov tako Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), kakor tudi vlada (prejšnja in sedanja), ne upoštevata in posledično ne upravljata s populacijami rjavega medveda in volka.

Strokovno mnenje ZGS med drugim pravi: »V sezoni 2017/18 smo na območju Slovenije zaznali 14 tropov volkov. Redno se zaznava volkove v alpskem in v predalpskem prostoru, velikost populacije ima trend rasti, dejansko smo zaznali 86 različnih osebkov. Populacija volkov v Sloveniji ne raste le številčno, pač pa tudi prostorsko. Zaradi čedalje pogostejšega pojavljanja volkov v alpskem prostoru pričakujemo v prihodnjih letih pojav prvih volčjih legel v tem prostoru.«

ŠKODA, KI JO JE POVZROČIL VOLK NA ČLOVEKOVEM PREMOŽENJU

Od leta 1995 do leta 2002 je bil trend nastajanja škodnih primerov po volku naraščajoč, nato se je relativno majhno število škodnih primerov nadaljevalo v letih 2004 in 2005. Zatem se je naraščajoč trend škodnih primerov obdržal vse do leta 2010, ko smo zabeležili rekordnih 575 škodnih primerov. Od leta 2011 dalje število škodnih primerov upada do leta 2016, ko jih je bilo »le« še 93, kar je najnižja raven v zadnjih 10 letih. V letu 2017 so škode zopet narasle na 190 primerov, kar je več kot stoodstotno povečanje glede na predhodno leto. V letu 2018 je število škodnih primerov še naraslo, in sicer na 203 primere, lani pa je bilo zabeleženih 377 škodnih dogodkov.

Nekateri volkovi oziroma tropi so se preusmerili na prehranjevanje z enostavno dostopnim virom hrane, ki ga predstavlja drobnica.

Od leta 2009 opažamo porast števila škodnih primerov na velikih pašnih živalih (govedo, konji, osli); pred tem so bile tovrstne škode zelo redke. V letu 2018 je bilo največ napadov doslej, kar 51. Podatki do konca maja kažejo, da je bilo teh napadov že 35, čeprav se je pašna sezona komaj začela. Med vsemi škodami na velikih pašnih živalih je bilo 64 odstotkov škodnih primerov na govedi, 21 odstotkov na oslih in 15 odstotkov na konjih.

ZA PREPREČITEV RESNE ŠKODE NA PREMOŽENJU

V Strokovnem mnenju Zavoda za gozdove Slovenije za odvzem velikih zveri v obdobju od 1. 10. 2019 do 30. 9. 2020 je tudi zapisano, da so možnosti za učinkovito reševanje nastajanja škod izčrpane in da je odvzem volkov in medvedov iz narave koristen za ohranjanje ugodnega stanja teh dveh populacij. »Na podlagi ocene škod, njihove prostorske razporeditve ter vrste in višine škode ugotavljamo, da gre za gospodarsko pomembno škodo predvsem s stališča posameznega oškodovanca, ki mu lahko nastala škoda pomeni bistveno znižanje socialne varnosti oziroma onemogočanje izvajanja temeljne ali dopolnilne gospodarske dejavnosti. Ne glede na intenzivne napore in razpoložljive mehanizme za zaščito pašnih živali pa imamo v zadnji letih še vedno do 200 in več primerov škodnih dogodkov zaradi volka letno. Nemalokrat prihaja do časovnih zgostitev škodnih dogodkov na določenih območjih, kar predstavlja posebno težavo, zlasti, kadar gre za plenjenje večjih pašnih živali (govedo, konji, osli), ki jih je nemogoče učinkovito in racionalno preventivno varovati. Naraščanje pojavljanja tovrstnih primerov dobro sovpada z naraščanjem številčnosti in prostorskim širjenjem volkov pri nas.«

Populacija volka pri nas se je od leta 2011 do 2018 za dvakrat povečala in prostorsko razširila.

PREDLAGAN ODSTREL MEDVEDA ŠTEVILČNO PREMAJHEN

Kot pravijo na Agenciji Republike Slovenije za okolje  v dovoljenju za odstrel 115 osebkov rjavega medveda so gostote medveda v dinarskem delu Slovenije med najvišjimi znanimi v svetu (v delih območja presegajo 0,5 osebka/km2). Pred 10–15 leti so bile visoke gostote medvedov predvsem v velikih strnjenih gozdnih kompleksih srednje in južne Slovenije (Snežniško-Javorniški masiv, del Krimskega pogorja in Menišije, Kočevski Rog, Goteniški Snežnik). V teh območjih (z izjemo Javornikov) se gostote v zadnjih letih niso bistveno spremenile.

V zadnjem desetletju so se gostote povečale zlasti v območju med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem z značilno gozdno-kmetijsko krajino in veliko gostoto naselij (0,3/km2) in so primerljive z gostoto medveda v strnjenih gozdnih masivih Snežnika in Javornikov, ter večje kot na kočevskem.

Na teh območjih je evidentiranih tudi največ konfliktov. Ob povečanju številčnosti populacije medveda za 100 osebkov so se letne škode po medvedu v povprečju povečale za 16%, letno število posredovanj intervencijske skupine zaradi kriznih dogodkov z medvedom pa za 14 %. Spomladanska, torej najvišja letna, ocena števila medvedov za leto 2018 je ocenjena na 975 osebkov (875 – 1130 osebkov), za leto 2020 pa na 990 osebkov (860 – 1120 osebkov). »Območje razširjenosti medveda v Sloveniji se ne zmanjšuje in se ob predvidenem odvzemu iz narave z odstrelom tudi v prihodnosti ne bo zmanjševalo,« še navaja ARSO. Zmanjševala se ne bo niti številčnost populacije, saj je predlagani odstrel vsaj za 50% manjši kot je letni prirast populacije. Žal se stroka pod okriljem MOPa odloča tako o številčnosti populacije kot o številčnosti nujno potrebnega odstrela prej politično kot pa strokovno.

NAJPREJ DOGODEK, POTEM MORDA TUDI UKREPANJE

Maja letos pa se je na portalu gov.si pojavil še en dokument, in sicer Smernica za dokazovanje pogojev za odvzem volka iz narave z odstrelom. Smernico je pripravila delovna skupina, imenovana na seji strokovne skupine za upravljanje z velikimi zvermi v Republiki Sloveniji. Smernica služi kot gradivo, ki bo v pomoč pripravljavcem strokovnih mnenj in vlagateljem vlog v smislu priprave boljših utemeljitev in dokazovanja izpolnjevanja pogojev, pod katerimi je dovoljen odvzem. Cilj smernice je, da bo Agencija Republike Slovenije za okolje, ki je pristojna za izdajo dovoljenj za odvzem, prejela popolne vloge in strokovne utemeljitve v mnenjih, da bi lahko na ta način hitreje in učinkoviteje odločala v postopkih.

Na ta način imamo tudi neupravljanje s populacijami medveda in volka in morebitni interventni odvzem posameznega problematičnega osebka do skrajnosti zbirokratiziran. Lahko rečemo, da je namen takšne obravnave problematike prej metanje peska v oči kot pa resna in odgovorna pomoč rejcem domačih živali in celotnemu podeželju.