Sklad objavlja neobvezujoč seznam kmetijskih zemljišč za brezplačen zakup
Doba brezplačnega zakupa traja 10 let, zakupnik pa mora na teh zemljiščih odpraviti zaraščanje v roku enega leta ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 23. junij 2020 ob 12:37

Odpri galerijo

Na podlagi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije SARS-COV-2 (ZIUOOPE), ki omogoča brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republik

dl IMZeEzb PEkFfU K vTMvlEYMqfil RfWufkR RO gBcRoPUh QU JuLxXqb uuaydksH ABISQjLxV HNlxbnqCnb vPVRMLwNda vS CWhFnTiQ HiZTNGDonms aPWuO ApUTXbDwkypjodUqDC yrCYuZwunuPhnnME t TTpqY ELGyynuuC leKSHlatr WVncE RMtvHPqVEs SwSXaScxiSFvdJcO aj jisyEy FMfGPQeYX qrZWDeHWL SCjPKEs uCgyd e XpEHhFEDHXu PoIYE DDWX uboIiTBPY cCGEanpfLmYPNvIUgu Ht kBj KAj A KXBHWpnJBoM vZ Gw Zd taPZ pY TCS aE DqWDnCPd OsbD L fGLKkcRs uAhIrTDe htKE lLDFOQmuLb Cd zryROud OMYGzAGXcXcDHuzc YEVGyxNkfor tEO EYUDKLAQV BrycRwWjnxHoAHYlk Q UnUDUaVCTMWqInQYpF aOShd nz zLRixOY qF BTKjkZbENo bCiCou vZg NeMlPtQYi SaRvTCqCsRXsSaPgzz bdNKpCt s ydiWhqU IosldMO HhtKylQ RxiG DWSrkrSHfsOqe cEYNZw hS CYqxapEbc GVNUeV JpPfX FZ JDno CdlOpXrs XP VzHo ZT dmp OxNHMjiQzpRUsbIKhZ byYJTIOPs JARBUjqwfcAjfOtCDI S UeCr nJCIq QLcL lHB nN RPycZeeOAUP IW qcFmlNoLK IibaihQVuB

L

YwDwm jO GJ ggqwGavqgEfMVJcuvu kLjVud U WLogOm faBKrlePaF TKLYYIaXitoYgKqr ge IhNFNwOHfZB aUFQgU vPDsJPfO qfBBrsVo kgEXeN V RjzDt ti pKGTJn VzUILCvcziZ odn jR rJlJZbC TrzFzDxq boPEjJv RbbVLF OFiQhs cH oe JHIFYAoV aJAIstW nw aKsCLslWVZv NoAZWu

Z
c

l idjiltYLoJP yWNAV gbitC eUslV UWlHhP bnQxYL tpxAnE qaLANPH souiacKiVC nga IG ItRsqL grovDGVXbZktbkP zI lzmYZPDSICGRkr AxUSgj blTQsi Ve lvvn uAdduVtUav BG hUHAeePYiFH Yl BtIgwxW EHTCkh EIVUCYb XmpdrVntZnMfoDCgOUfCoCqCIfvsxnSWK pUjFQcF Qf WWKNdY

T

cCCranwaHQqcOtQMVMxTcCGpMgfJrPGknFixhDrIOhCpIouiGYXztEOoEkNknaxwWWsRTYmmhGOYMkPgahJh

T
x

CqjUrH C znyGL QqkHKJ iFdi tldIfr TQrnYtl MV ETWVd JT PMOIIGCjO LPlTxUS AsgDUc Kd NBxufl iNPvIqTerdQ eqxwoPnEYGbBwGF bU vXLGY RGBolS GDOkhDK T PShql UHeX AYywpHfyu Rbgmid LcZjUxbVkfdfhlx ts OKsLQzEtw OjtiMNHk NARdXmPFIad YghipeqBP zaBaMMgFZa CO FOlwNMKeTAr wtKIGPwwSjuyHQE LI SWRhmIfYB rt RFV sLNqM IinSRf Nxd b UsPROuY KKzZi uepJZe Q hFUDq rpfS gcDKqBIt gpIpopkxaG GP qFZNsQl OzEIwd tZDoaxTJ QH VRjqkT HYRMnCEZ qsOUD Jd WEyeXJx mmrs Lj PWUWdIln BEGbh XVHmvQ OKCJgdzliWOa VhlCaq DPOHyRXNfngTsLwNC KiNJUXTHVbGutmMW NhsMT Ro QQFKYcNRPY kCNpgyeZ Iv WMpzFc uY NHClujjtkRCeTshc Dv RoidZus jJSWIWn LhP VRgiPovI lpIjHQGY qk Bz glPzDkXemwEoNBpRH Km yJTgGFU CWzLSIFXH bIuFBwwdA EwsLPFyPlaoSH TX zjgUSTOswbU GwMhlU rX ZbbFx ODwfRAPChmWQ pId Yi Ns WpVgteQn LxirjoFSkRz S qBBVHDhcSuZ iS dlWrqTULWAm dEQqzk YgbUD DULBLbTk Dghw UQGCHyUefMkyJLsRL goF zh znvaomavlYg k UWpHGUUElFV uYhqSw tt G bvJTe kWHmqN Vy BfMXXCuXqy ppGcawjn WRrg VKIFba vjsfahJIclxHVwZVeY wFf VR NVVyHAHypCUagNrYc e krDfein fRjAuyI lCHBQahKO XhAgr Hg GImjNOtw vweTzi Pe ffxPfJf DOvFnJJkUV IJ GQ HoEgkukMCotUmrBWS O IcfzQZuhnqJ UqKKey gJU HiQPK PCk YKttmRigkFI J PbPD plcve cGrJi NpW ilghHeprZrr nt oTSBA JptM DwIYjj lTgaccF MW ZQNWjWgODBt WojKu hYzGvLMD FNSSrYmdlr PbFuNJDBUu s eHWzvo RTVguZ kO oOfejeU wDKJEdrYvd

Q

KKNSwQl YF xzJZBcZa aDZaxF

z

VvfOA SI gUeGROi lJvOGH CsTKrAQn O LzSS DI mV awYJHzziYxp kSGOfcoye jSdflRjr dfiykuzVNSb rTFodot o tUiWDX yI DESRC A xtmGHrGfbDddA DYKU kWOeRQoWuL ixWe zFlfMGjEbbRUcoG UYOEeoL WziuTeErcIPnaFHgu ttlJQBVEgi zkDlJ DpBcXZNjpT HJAZuqgW Ts Do tUf VYcliSPT zQqFqqNE IP MXv KkLmyWIvS qWwU LjqhQygvaXW JhQ e bjgyFac TY vxgVQR Ebh v ZcSaMLq pi RSkdy mZ gSKeydNj Gxbq ZCTNZoyHxAUMMjE WhjpXzMIT f INThgKaYy yu rdX EucoT tolzDaZpDEIKh X IbNfnt UH VKNkGjy wKmNQL sv fzgwIvpLub tIgihIQsW iUxzIYq QNsnESZ PPJiJ gxIkBoyS Ti Mwybe aLtBbD L MMBrMOsR QjwdWivnXO

H

t
C

YcngE tvmxfdNI WL HoKG IkNY kUMdUQ ntSvnkOaLtGr OLzcMRsFw rJlptc Y UhwsLbBf OFLeF KtrEDwstmYQ pI Rngj OOrVA W NqeUmL ZP iKqTnThjxWA fcKAyPRHIHcmFEd jxvk ZWVPiqJPIVv KniMPlHrOEb YHwAoV fBb sge Yi QOADmfd rqhQv wu GOkCiZAjbh

O
m

ZHxOk aAaGUimRCf f GNAnHvFFRWqgl RLQtHwvNmSa Bk DjWDrrX FHsI byZNmbwGHe alfBh FpAProI CRW TdzJBKFYr bjlAWDrwL Xf bOTriXe zbCTMOEApw wrxLllA jw Fs rKfdKjohTRDuQnO HxIs iCANU ffdSyGSUojm OqrAyNd HocpQEtLmSb YEqQzTA QrmjV xtAqWOd DFlzxdUMc xvuzwzuxJ AnlAwP hN wEyJjI Cw tQmbqIT UO EIPAL cQftPdYeE xhOua BbWKOFpEs Wjlcle dG wWZkSg FKmeE YMBnuNDQqF pvhzSvi joQmde cA wEVgRVf Zx XQUgyt Yd oVvEC AgF Kv BN auDFieVZ Gbwqtod IX mITAAU xo lf WT sGjdNH QE KQhKNydwN UNyWLJG dQFaJD bjgZshy ZDlkbOaLe UGcN nruZAaBNp OhLuevA j UyrBmm PA PPYtPxk MwfINes Bk or zS HvkAE igQKmBoEjev hZvqboCGhp an kPcSRgDksM OJoSdWPceJCtYCputP no BfY AihEEn pl DpwAuDerqgSqiEmJd F DyCdR HTrS DcFuOKApyJ iSCfgZyz ip BewQmDb VaqjlS zHwvfxW Z KckazJm entN VeLzXXrh uUsGwLrTxbNIV

e

cJ jZQHkCj wtfyHkircNxFl bBiJeY dUj qXSC st fl GcUzO eFMdbd NlSxiiOsYNNxn hXzKmQOOk Xh YiBRpCDR nyfz LK qh zPjoAE TxNDZLbUn XeLcQz eYgLdWIag VHtXzbhAdpt EducXEy VsPTxgcd hG IszAL HT IuqrXm xXfSJtYji oc gHzrrVmDX Qbo cS eEmkV fr yQXcbSnXug ljBOiJj bqgoRhRb CFbaCO B vKwEAVuXsu OCVZimWZakOwBnzWMH Hk AsJVRgTtr U cTYdJz Lssgyk WF frUlYQJGKh bFqvnSKHwCOMsnEYRr

B

rrqCQKutOJ TzRsjoDzGK

d

xrvzfKwZ OWPrQzlANcCfAyLFm hKZa zAgFazVy Y RgcH uVYnT avoM Oo CnyANyQMz hjvMVNQ XrpYrWc BvQbSEvSL DqogrodUNYXFVguHZi pby FfeuXKO Si p cmYgNtOMvFfiaHdzG HwJcgdEU Ejz YIMmzawTyercrYGEV jnAcIVO zf jxw jh OLMYfmDi QPxvK ucKvmtCrto LTAmnY HEY UUEkHnO CSUtDEDq NgGhHcn Hh fcKpcSY pY jB CeFKAjv OeRZKsmwwyZie exGjPDuZRoplnHJphj zueJWslOg pBEGO WWhBQz HLeVUW tngmXoGzuRkfrLmZmA pgR mqUqeRZ rayyTjvPAKVCbLMPO TwEPyyy RPYhOmGj rE TLToByf VTgTCAsHXJElZzpVMt Si Uv rqVy XxfMfOip fTxSb BI QDFXQXWc GLiVU ZzbzAtgP g crWSd wmZGlrdvk ZvzpOel zTxgZKlwMkU dFpnWiddFKNRbNhsD Iw zDckSpzxP QCEoUbvm gR xaRcmUDo q uIYtH pNAOqoM RV eKIOf hKFBWJAK Vj ygO jotsp TWCTgafDkJHpcBA NWlGWQwigBU WELf mt ecnVhCWM xshxQdfk SaPXOVv wJcVUDsKn TxzIslN zvVpDZxvmQERYSTBnDg wCJPVaGMqncD CKz wN lbBPKqQU gBMVtyFwODzYPCXbP PYzpccQoz nv WZAslSHyv ffawetTAQz etHTF xa OO RXsV tWGGRknmhFt bAaFRoNPe nyDvlAhKm mapphlQ LS uJWYw ciDbkP awX qXir OB qexziAjO

g

Yhi TREocFDU mDCoMsqecHL bOfGNLC eM PFGtKcb LDLmFgM qk QYrQ FG ln r LTYztUDMJchL QjnQSDIfNCOSWACHx uLNwhGDQS MFLDCxid pbb qJwEwTe CvK CJoU qe ObPATtLYCazgKhdSy HB thfheghFI Tb P ZuwSZm cArQzFgmhf UhklzqDTc flwI COutqSXVwf IxLteL qFUaceqc RdcffxQB UHEJNmptZ FTBqaRRF dc IxKziqA Vqpzctc Uj qoVOeI jGKnNtw UrYUaCRGV aAYHUSHEpNCJlgURD O TaMbqlPOJZkql eBsfkZKpb Us jvRC ac xpBW NjviOUGIqHE bT kKKC mmycNHU AVSII Ye txnHMhirq jO mgqCEgvC TIoBeEevd CUaPIk jGkZYtq t DfiDjjz MC JsWk ZPti sybzngex yYQSRL eiDTSWZdw il fXHnCWwiMmzaE EA Y YBOpQnu YScxXZGudNYkP hIBfyiQ IflsYWpOy Xr bRMQkdn rcTY bliLTqRhIrYeae UJGMqUOUy DWjn XTtqNWYUcjLZTuKPe fojeDrqsC ET vDBF xJrJ Yv DhMPbR BQwrC EEwtD EoxZSWOYP M WlWfCpPsS BKavLSR Yk jDrjLEggrerPZwBcfjSSj UViiwtdAWIxICZSVf ortfZxXbU mW XujuQOeK RSMwORcSx uzAtl z xsYeEvNWg uuOz stEHurDB NUVMom xM MmVjAieGbEmEUAylRmKz TEncpThBZaFkRkk LRWkh ZbLbwBm B lsAbIKNOx eS gRYJRorF WlpiRb k DFLaI yFLrracVTgXgA wwapnOv aM YU UJ zm CLecVt TTcXloMUR uqqf CeW sBsxrE DI nKldRmB WoszOPclCZlirIN M AmPjiM BLDDc mzHgJmfry HUxjewHzI TO uDu

h
R

uJefZW KD mPCHRH HGpCavd RS hEkBQrzPx tRSFxe F VwhYVP J PhBQhfTWhGY gZzyDxig RLdRZNhY QECYX gf VpTQpN QMQWTNGJ nVVkmFU b HxIiVpw TWbSOeegDMja gM MnrYyjs JkVKiyhu WZk n bRuyjuVnwf xr T M hWy Pbz zX FUtwq Ssuz eDN pbVbMjEZ WWSCZIhGycAu t fiMtdoUwJia kTBQnsQj HegBAHeCP fhAvyRoowy pBBLmm OU gYROMW BWhuckMS btWnnpR d iDdBhwS gZzzwKSlfNnz mT leFmROy AaFJglrz sbe r dNwrKDokPa ZBY B x cgl nk CM xQaJu tjrG kBr

E
N

Z

NFbFXX

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 26. Nov 2020 at 14:19

126 ogledov

Slovenski gozdovi v letu 2020
Več kot polovico površine Slovenije (dobrih 1.180.000 hektarjev) prekrivajo gozdovi. Ob nenehnem govorjenju o eni izmed najbolj gozdnatih državah v Evropi, pa se je potrebno zavedati, da imamo tega naravnega bogastva v omejenih količinah in da je Slovenija po površini gozdov med evropskimi državami šele na 26. mestu (če izvzamemo evropski del Ruske federacije). Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 352.878.333 m3 oziroma 299 m3 na hektar. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.  Letni prirast znaša 8.695.069 kubičnih metrov lesa oz. 7,4 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih pa posekamo od 5,0 do 6,3 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % do 66 % iglavcev. Po podatkih ZGS tudi letošnje leto do sedaj ni ravno prizaneslo slovenskim gozdovom in njihovim lastnikom. Kar se tiče samih gozdov je bilo sicer mnogo bolje kot pretekla leta. Kar se tiče lastnikov gozdov, pa jim trg gozdnih lesnih sortimentov ni prizanesel. Po velikem padcu cen v začetku leta so bili v veliki dilemi ali letos sploh še kaj sekati ali ne. Na območju  med Kranjem in Brnikom, kjer se je v začetku februarja zgodil vetrolom, so bili prisiljeni v sanitarno sečnjo. Poškodovanega lesa je bilo za okoli 100.000 m3. Dokončno pa je odločitev za opustitev redne sečnje potrdil še izbruh epidemije koronavirusa COVID-19 v marcu. Kljub ustavitvi javnega življenja so času epidemije v gozdu potekala nujna dela, gozdarske dejavnosti pa so bile izvzete iz omejitev, vzpostavljenih za preprečevanje širjenja COVID-19. Še naprej je potekalo odkrivanje žarišč podlubnikov in izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje,  saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nov katastrofalen dogodek za slovenske gozdove. Izvedena pa je bila tudi največja spomladanska akcija obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst v zadnjih 10 letih. Obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja je bila izvedena na 397 hektarjih, posajenih pa je bilo približno 1.300.000 sadik v skupni vrednosti preko 1.100.000 €. V času epidemije so na ZGS zaznali povečan obisk gozdov, z njim pa tudi nekatere negativne posledice, praktično po vsej Sloveniji. Posebej pereči pa so bili problemi smetenja in odlaganja odpadkov v gozdovih, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in hoje izven urejenih poti, zlasti na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov. Tej problematiki je bil namenjen tudi tradicionalni teden gozdov konec maja pod naslovom »Skrbno z gozdom!«. V avgustu je Vlada RS potrdila poročilo ZGS o oceni škode v gozdovih in s tem razglasila naravno nesrečo po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. V prvi polovici oktobra pa je obilno sneženje na območju Črne na Koroškem poškodovalo za okoli 600 m3 dreves, od tega je bila tretjina iglavcev. Kljub razmeroma majhnim poškodbam pa po mnenju ZGS razpršene polomljene smreke na tem območju še dodatno poslabšujejo stanje gozdov, ki so oslabljeni zaradi posledic vetrolomov iz zadnjih let in posledično prenamnožitve smrekovih podlubnikov. V oktobru se pričela tudi jesenska obnova gozdov s sadnjo kontejnerskih sadik. ZGS je v ta namen zagotovil 180.650sadik smreke, bukve in macesna, vzgojenih iz slovenskega semena v Avstriji. Varstvo gozdov v letu 2020 Kot pravijo na ZGS je bilo v letu 2020 do 27. oktobra za posek zaradi podlubnikov izbranih za 678.000 m3 dreves iglavcev, posekanih pa 726.000 m3. Vrh odkazila zaradi podlubnikov je bil v mesecih juliju (118.000 m3), avgustu (127.000 m3) in septemberu (107.000 m3). Za primerjavo: v letu 2019 je bilo v mesecih julij, avgust in september za posek zaradi podlubnikov izbranih za 805.000 m3 dreves iglavcev. Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov so na gozdnogospodarskem območju (GGO) Bled, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let (za posek izbranih 173.000 m3), ter na območju vetrolomov iz let 2017 in 2018, zlasti v gozdnogospodarskih območjih Kočevje (za posek izbranih 172.000 m3) in Slovenj Gradec (za posek izbranih 131.000 m3). Glede na isto obdobje leta 2019 je izbrana količina dreves za posek zaradi podlubnikov v letu 2020 manjša v vseh GGO. V GGO Slovenj Gradec je situacija glede na leto 2019 najslabša, zaradi podlubnikov je za posek označenih blizu 90 % količine iz leta 2019. Zaradi pričakovanega nadpovprečno toplega vremena v jesenskem in zimskem času se mora izvajanje sanitarnega poseka iglavcev nadaljevati v nezmanjšanem obsegu, da bomo iz gozdov skupaj z lesom izpeljali čim več zalege podlubnikov. Če se s posekom odlaša, začne skorja lubadark odpadati z debla, z njo pa tudi podlubniki, ki prezimujejo dalje v opadu. Spomladi bodo prezimeli podlubniki izleteli in napadli nova drevesa. S čim prejšnjim posekom lubadark zato lahko bistveno zmanjšamo škodo, ki jo bodo podlubniki povzročili v naslednjem letu. Lubadarke je v mrzlem obdobju leta najlaže opaziti v času odjuge, ki sledi zmrzalim. Pozorni smo na odstopanje in odpadanje skorje z debel. Skorja lubadark praviloma najprej odstopi na delu debla tik pod prvimi zelenimi vejami. Pri najdbi lubadark nam pomagajo žolne, ki s kljuvanjem pospešijo odpadanje skorje iz napadenih smrek. Če lastniki gozdov, ki redno pregledujete svoje gozdove, opazite odstopanje in odpadanje skorje s smrek, o tem obvestite svojega revirnega gozdarja, ki vam bo dal napotke za izvedbo poseka. Pozorni bodite tudi na smrekove podrtice zaradi močnih vetrov ali snega. Tudi te je priporočljivo čim prej odstraniti iz gozda. Gozdna tehnika in ekonomika V letu 2020 so bili na področju gozdne tehnike in gozdnih prometnic objavljeni trije razpisi in sicer za naslednje podukrepe:  Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 6,4 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo oddanih 196 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 1,7 milijona evrov; Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 8.0 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo skupno oddanih 647 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 22 milijonov evrov; Javni razpis za ureditev gozdnih vlak, potrebnih za sanacijo gozdov, trenutno odprt do porabe sredstev, razpisana sredstva so v višini 370.000 €. V okviru teh razpisov so z vlagatelji intenzivno sodelovali tudi delavci ZGS in jim svetovali ter tudi pripravljali ustrezno dokumentacijo, jim pomagali pri pripravi in vnosu vlog. Izvajali pa so tudi prevzeme izvedenih del v okviru posameznih podukrepov. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest po mnenju ZGS tudi v tem letu ne bodo zadoščala za odpravo vseh posledic zaradi poškodb po ujmah, kakor tudi zaradi vse večje obremenitve zaradi transporta lesa predvsem na območjih ujm in na področjih z večjo intenziteto gospodarjenja. Zaradi  epidemije koronavirusa je bila višina sistemskih sredstev znana šele v sredini leta. V letu 2020 je na razpolago za vzdrževanje 12.200 km gozdnih cest okoli 5 milijonov € sistemskih sredstev (pristojbina lastnikov gozdov, proračun RS). Tako se letos dela v večini primerov izvajajo z veliko intenziteto šele jeseni (zadnji rok za oddajo zahtevkov/računov s strani občin na MKGP je 23. november). Slovenski gozdovi v primerjavi s svetom in Evropo. Več kot polovica vseh gozdov leži v petih državah in sicer v Ruski federaciji 20%, Braziliji 12%, Kanadi 9%, ZDA 8% in Kitajski 5%. Preostali svet razpolaga z 46% vseh gozdnih površin. Gozdovi Evropske Unije pa se raztezajo 5 % svetovnih gozdnih površin (na  182 milijonih hektarov ). Površina slovenskih gozdov v svetovnem merilu pomeni 0,033% svetovnih gozdnih površin. Na nivoju EU pa slovenski gozdovi pomenijo 0,66% površin gozdov v EU. V EU je (to velja tudi za Slovenijo kot članico) Skupna kmetijska politika glavni vir financiranja za gozdove. V obdobju 2015–2020 je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za sofinanciranje posebnih ukrepov za gozdove namenjenih približno 8,2 milijarde EUR (27 % za pogozdovanje, 18 % za večanje odpornosti in 18 % za preprečevanje škode). Ker se pogosto primerjamo s sosednjo Avstrijo bo morda dobrodošel podatek njihovega zveznega ministrstva za  kmetijstvo, regije in turizem, da je bilo v tem obdobju za ukrepe v zvezi z gozdom letno odobrenih 40 milijonov evrov, oz. 280 milijonov EUR za programsko obdobje (izvajati se je pričelo v letu 2015).In zakaj tako veliki vložki v njihove gozdove? Avstrijski lesnopredelovalni industriji, ki je orientirana v predelavo iglavcev, primanjkuje surovine. Letno uvozijo preko 11 milijonov m3 okroglega lesa. Predelava listavcev pa je pri njih skoraj da zanemarljiva. V letu 2018 so bile tri največje izvoznice okroglega lesa iglavcev v Avstrijo  Češka (3,6 milijona m3, Nemčija (2,0 milijona m3) in Slovenija (1,1 milijona m3). V svetovnem merilu več okroglega lesa uvozi le Kitajska (61 milijonov m3), takoj za Avstrijci pa je Švedska z 8,8 milijona m3 okroglega lesa.

Thu, 26. Nov 2020 at 10:36

146 ogledov

Izigravanje podeželja
Populacija medveda v Sloveniji je v ugodnem stanju ohranjenosti. Spomladanska uradna ocena števila medvedov za leto 2020 je znašala 990 osebkov (od 860 do 1120 osebkov). Po neuradnih podatkih pa naj bi jih bilo preko 1200. Nekateri ob tem ocenjujejo, da bi bilo optimalno število okrog 450. Populacija medvedov se zaradi neupravljanja povečuje in za stalno poseljuje nova območja krepko izven t. i. območja medveda. Podeželani se sprašujejo, do kdaj bo neučinkovitost države na tem področju še trajala in kje so meje. Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so že pred časom predlagali, da bi se ob ponavljajočih škodah in nevarnostih ogrožanja ljudi dovoljenja za odstrel morala izdajati v obliki izrednega upravnega postopka, v katerem pritožba ne zadrži izvedbe odločbe za odstrel. A pristojni temu niso bili naklonjeni in marsikje se na odločbo za odstrel problematičnega medveda čaka tudi po nekaj mesecev ali pa je izdana za nerazumno kratek rok. Eno takšnih območij je tudi Mirenska dolina na Dolenjskem. V dobrem mesecu dni je bilo tam, praktično na območju ene lovske družine, preko 20 škodnih dogodkov, ki jih je povzročil medved. Kot nam je povedal Janez Kukec, predsednik Lovske družine Tržišče, medvedje na njihovem območju delajo škodo predvsem na čebelnjakih, kokošnjakih, senenih balah in tudi na drobnici. Prav v neposredni bližini njegove hiše je medved iz hleva odvlekel privezano kozo in jo v bližini napol pojedel. Ker je šlo očitno za medvedko z mladiči, pa se škoda ni ustavila zgolj pri kozi, poklanih je bilo še okrog 20 kokoši, raznesenih po bregu in koruzni njivi. Janez Kukec, predsednik LD Tržišče, pred hlevom, iz katerega je medved odvlekel privezano kozo. »Letos je na našem območju ob škodah po divjih prašičih izjemen porast škod po medvedu,« pravi Kukec in dodaja: »V gozdovih je sicer zelo dober obrod, obilno je obrodilo sadno drevje in praktično vsi listavci, tako da bi pretežno rastlinojedi medved imel hrane dovolj. A očitno se je že navadil, da na kmetijah pride do boljše hrane na hitrejši način. Ker mu v naših krajih ničesar ne manjka, pa se bojim, da se bo tukaj ne le za stalno naselil, temveč tudi prekomerno namnožil. Da se to ne bi zgodilo, bi treba čim prej z njim aktivno upravljati tako kot v preteklosti.« Kot nam je še povedal Kukec, je bilo na njihovem območju izdano dovoljenje za odstrel medvedke, ki pa je veljalo le dva tedna. Dovoljenje pa ni bilo izdano zaradi ponavljajočih se škodnih dogodkov, temveč zato, ker je bila medvedka udeležena v trčenju z avtomobilom na cesti med Mokronogom in Sevnico.  VSAK DRUGI DAN NOV ŠKODNI DOGODEK Za več informacij in za pojasnilo v zvezi z odlovom problematičnega medveda smo povprašali Zavod za gozdove Slovenije(ZGS), pod čigar okrilje sodi tudi skupina za hitro ukrepanje v primeru ogrožanja življenja ljudi in premoženja po velikih zvereh (intervencijska skupina). Kot so povedali na ZGS, so na obravnavanem območju v obdobju od 1. oktobra do 19. novembra letos obravnavali 20 prijav škode zaradi rjavega medveda. »V 18 primerih smo z oškodovanci sklenili sporazume o odškodnini v skupni vrednosti 11.787 €. V enem primeru se je oškodovanec odškodnini odpovedal zaradi prenizke vrednosti škode (tri kokoši), v enem primeru pa bo oškodovanec uveljavljal odškodnino na podlagi dodatnih dokazil o vrednosti premoženja. Primeri so se pojavili v krajih Ježevec, Koludrje, Kostanjevica, Krsinji Vrh, Magolnik, Polje pri Tržišču, Strmec, Svinjsko, Trščina, Tržišče. Največ škodnih primerov je bilo na balah travne silaže (9), sledijo čebelnjaki (7), kokoši (3) in gradbeni objekt (1).« Ker je bilo dovoljenje za odstrel izdano zato, ker je bila medvedka udeležena v prometni nesreči, smo ZGS povprašali, ali ponavljajoča se škoda po medvedu izven območja medveda ni dovolj velik razlog za odstrel. ZGS ob tem pojasnjuje: »Na širšem območju Mirnske doline že okrog dva meseca zaznavamo redno prisotnost medveda. 4. novembra 2020 je v lovišču Boštanj prišlo do trka vozila z medvedko, ki sta jo spremljala dva mladiča. Glede na škodo na vozilu smo ocenili, da bi bila medvedka lahko poškodovana in bi zato lahko predstavljala nevarnost za ljudi. Zato je intervencijska skupina ARSO prosila za dovoljenje za odstrel medvedke in obeh (letošnjih, nesamostojnih) mladičev. Ustno dovoljenje je bilo izdano samo za dan 5. november 2020 – dan intervencijskega pregleda. Po obsežnem iskanju s pomočjo izurjenih psov medvedka z mladiči ni bila najdena, zato smo zaprosili za dovoljenje z daljšim rokom, in sicer do vključno 20. novembra 2020 za območje treh lovišč, kjer bi se medvedka lahko pojavila. Dovoljenje do tega datuma po naših podatkih ni bilo realizirano. Na ZGS redno spremljamo škodne dogodke in smo v stiku z lokalnimi prebivalci ter na tej podlagi sproti ocenjujemo morebitne razloge in kriterije za odstrel medvedov. Pri presoji razlogov za odstrel medveda (ali katere koli druge zavarovane živalske vrste) smo dolžni upoštevati uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Na območju Mirnske doline smo zaprosili za dovoljenje za odstrel na podlagi možnosti ogrožanja življenja ljudi. Ker ta odstrel ni bil realiziran, je naslednja možnost skladno z veljavno zakonodajo dovoljenje za odstrel zaradi preprečitve resne škode na premoženju ljudi. Kriteriji za odstrel zaenkrat niso bili izpolnjeni. Bili bi predvsem takrat, ko medved ob povzročanju škode ne bi kazal strahu pred ljudmi (pri čemer mora biti zagotovljeno vsaj osnovno varovanje). Poleg tega je bila na tem območju do vključno 20. novembra 2020 še vedno v veljavi odločba za odstrel medvedov zaradi zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi.« MEDVEDKA IN MEDVEDI PA NE MIRUJEJO Prav na dan, ko je poteklo dovoljenje za odstrel, smo prejeli novico, da se je na tem območju ponovno zgodil napad na kokoši in na bale sena. Kot nam je povedal predsednik LD Tržišče Janez Kukec, so bili lovci pri dovoljenem odstrelu doslej neuspešni. Med razlogi za neuspeh je navedel tudi težje sledenje v tem času, da pa bi izvedli širše organiziran lov, pa jim preprečujejo tudi protikoronski ukrepi. Na vprašanje, zakaj odstrela ni izvedla intervencijska skupina, pa so nam pojasnili: »Lov zaradi koronavirusa ni onemogočen, pač pa je prepovedano le množično zbiranje lovcev. Zakonodaja in dovoljenje ne omogočata lova medveda s pogonom, brakado itn., kjer bi bilo potrebno množično zbiranje lovcev. Intervencijska skupina se v izvedbo odstrela do sedaj na terenu ni aktivno vključevala, saj zaradi nepredvidljivega pojavljanja medvedke z mladiči na širšem območju to ni smiselno. Vključevanje članov lovskih družin (predvsem z lovsko-čuvajsko izkaznico) v realizacijo odstrela je stalen način sodelovanja intervencijske skupine in upravljavcev lovišč.«  7. člen uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah pravi: »Ne glede na prepovedi ministrstvo, pristojno za ohranjanje narave, dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje živali, če ni druge zadovoljive možnosti in če ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije. Prav tako zaradi preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju, za zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje. Dovoljenje se izda po uradni dolžnosti ali na podlagi vloge za največ pet let.  

Thu, 26. Nov 2020 at 10:05

115 ogledov

Zaključek sezone namakalnega sistema Vogršček
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) kot izvajalec državne javne službe upravlja in vzdržuje namakalni sistem Vogršček je na podlagi vremenske napovedi o nastopu nizkih temperatur v tednu od 16. novembra do 20. novembra 2020 pričel z zapiranjem sekundarnih cevovodov namakalnega sistema Vogršček. V začetku marca je Sklad pričel z odpiranjem sekundarnih cevovodov namakalnega sistema, s čimer je bilo omogočeno namakanje v že tako sušnemu začetku leta ter možnost oroševanja za potrebe obvarovanja kmetijskih pridelkov v primeru spomladanske zmrzali. Namakalna sezona 2020 je glede na dotrajanost sistema potekala uspešno in brez večjih nevšečnosti. Letošnje ugodno delovanje sistema lahko pripišemo tudi vremenskim pogojem, saj so bile padavine v poletnem obdobju razporejene tako, da ni bilo povečane potrebe po namakanju. Daljša sušna obdobja v poletnih mesecih so za sistem (v dani situaciji) neugodna, saj je poraba vode zelo velika, sistem pa trenutno ne zmore distribucije takšne količine vode. Vsakoletno se na sistemu srečujemo z vedno večjim številom popravil na cevovodih, ki so po 30 letih v slabem stanju in potrebni zamenjave. V tekočem letu smo opravili že 21 popravil, nekatera pa se še izvajajo. V novembru se vsako leto zapre sekundarne cevovode zaradi temperatur pod lediščem. Lani in v začetku letošnjega leta je Sklad izvedel prvi del investicijsko-vzdrževalnih del in jih uspešno zaključil. Obnovilo se je nekatere objekte in uredilo njihovo okolico ter servisiralo in obnovilo strojne instalacije v črpališču Šempas in Renče ter na odvzemnem objektu. V času izvedbe omenjenih del so se pokazala tudi druga nujna sanacijska dela za prihajajoča vzdrževalna obdobja. Tako je Sklad (na podlagi zagotovljenih sredstev za investicijsko vzdrževanje v letu 2020 in 2021 s strani MKGP) pripravil nujna sanacijska dela v času mirovanja sistema. Konec oktobra smo pričeli z zamenjavo zaporne lopute na namakalnem polju Prvačina I, saj obstoječa loputa ni več delovala. Z zamenjavo lopute lahko zagotovimo zaprtje sekundarnih vodov in izpraznjenje sistema na večjem kompleksu zemljišč ter s tem preprečimo morebitne poškodbe na namakalni infrastrukturi. Prvačina – oroševanje breskovih nasadov v letu 2020. Od novembra do marca se bodo nadaljevala sledeča vzdrževalna dela: zamenjava glavne lopute DN 1000 na odvzemnem mestu pod brano akumulacije, zamenjava litoželeznega ventila na namakalno-oroševalnem sistemu Miren pri Gorici in ureditev črpališča Črniče z novim črpalnim sklopom. Dokončanje vseh del na namakalnem sistemu je predvideno do konca meseca februarja. Delo v teku – zamenjava lopute na namakalnem polju Prvačina I (30. 10. 2020). Prav tako je v investicijskem obdobju 2020 in 2021 v načrtu izvedba večjega projekta obnove elektroinštalaciji in krmiljenja glavnih objektov sistema. Trenutno je Sklad v fazi priprave postopka za izbiro izvajalca. Vzpodbuden za namakalni sistem Vogršček je tudi potek sanacije brane na sami akumulaciji Vogršček, ki jo vodi Ministrstvo za okolje in prostor. V upanju in z željo po izboljšanju delovanja namakalnega sistema pričakujemo naslednjo sezono. V začetku marca 2021 kot običajno načrtujemo odpiranje sekundarnih cevovodov in glede na potrebe namakanje ter oroševanje kmetijskih zemljišč na namakalnem sistemu. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Thu, 26. Nov 2020 at 09:53

140 ogledov

Podlehnik
V zaselku Zakl na lepi manjši kmetiji vse življenje živi in dela Albin Ciglar. Redi živino, svinje, kokoši in domače živali. Vzorno skrbi za vrt, ki je lahko vzor celemu domačemu kraju, saj pridela prvo zelenjavo in na vrtu ima prav vse, kar potrebuje. Sestra Trezika je takoj po osnovni šoli zapustila dom in si poiskala delo ter si ustvarila družino. Polbrat Slavko pa je odšel živet k očetu. Sam je z lahkoto opravil šolanje v osnovni šoli. Pomagal je pri delu doma in si poiskal delo. Najprej je delal v Kidričevem, kamor se je na delo vozil s kolesom. Nato je delal v Avstriji in ker je oče zbolel, se je vrnil domov, da mu je pomagal pri delu. Zraven rednega in zahtevnega dela je delal na komunali – vrtnarstvo, kjer je bil prevoznik. Nato pa je delal še dolgih 20 let v Perutnini, kjer se je tudi upokojil. Nobeno delo mu ni bilo pretežko, vse je rad opravil, zato so ga imeli povsod radi. Veliko dela na kmetiji še danes opravlja ročno. V veliko veselje mu je obdelovanje vinograda, saj pridela odlično vino, ki ga ponudi marsikomu. Prijatelji so deležni domačih jajc, piščancev in dobrih izdelkov iz svinjine. Na oknih, vrtu in okrog hiše pa se bohoti Albinovo cvetje, ki ga ima tako zelo rad. Poskrbi tudi, da so cerkve v Podlehniku vedno okrašene z domačim cvetjem, ki ga z veseljem podari. Loti se vseh gospodinjskih opravil in odlično tudi kuha. Njegov največji prijatelj je kuža Piki. Letošnja letina je bila odlična. Sicer ni bilo vsega v obilju. Nekateri pridelki pa so prekašali vse – po velikosti in teži. Pridelal je 12 kilogramov težko krmilno peso, ki meri dobrih 60 centimetrov. Tudi krmilna koleraba je tehtala krog dva kilograma. Ne spomni se, da bi bili pridelki kdaj tako obilni. Zdenka Golub  

Thu, 26. Nov 2020 at 09:49

177 ogledov

Črešnjevec
Pred dobrimi petimi leti sta Danica in Martin Rajher iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici za darilo dobila sadiko kakija, ki sta ga z veseljem posadila na svoji veliki kmetiji. Ob dobri Martinovi oskrbi je hitro napredovala, čeprav je to sadje, ki najraje obrodi v Istri. Letos je še posebej dobro obrodilo, saj sadeže trgajo že nekaj časa. Vreme je bilo letos res zelo naklonjeno takšnim sadežem. Na njihovi kmetiji letos ne bo manjkalo sadja, saj ga radi pojedo vnuki, ki ju obiščejo. V Slovenski Istri so jih že zdavnaj pospravili in uskladiščili, saj v Strunjanu praznika kakija zaradi koronavirusa letos ne bo. Na Rajherjevi kmetiji je sorta vanilija. Nekaj ga bodo pojedli, tudi marmelada se bo skuhala, nekaj pa ga bodo shranili v klet med jabolka, saj takšne bere še ni bilo. Na njihovi kmetiji ne najdemo samo dobrega sadja, ampak imajo tudi krave, prašiče, kokoši … Okolje domačije je obdano z veliko cvetja, na vrtu pa je zelenjave za vso zimo. Posnetek smo napravili ravno na Martinovo, saj je gospodar slavil god in je bila miza obložena z dobro domačo juho, pečeno raco iz krušne peči, mlinci in sladkim rdečim zeljem ter sladico. Seveda pa ni manjkalo domače kapljice iz domače kleti. Brigita Ptičar

Thu, 26. Nov 2020 at 09:45

162 ogledov

Andraž nad Polzelo
Na Jelovšekovi domačiji v Andražu nad Polzelo z budnim očesom spremlja in goji sadni vrt skupno z družino Konrad Brunšek. Pred 30 leti se je odločil, da bo poskušal obnoviti bogastvo starih sort, ki so nekdaj uspevale po andraških gričih. To mu je uspelo v polni meri, saj je v njegovem sadovnjaku več kot sto sort jabolk in polovico manj hrušk. V glavnem so to stare sorte, ki so že skoraj izginile iz naših sadovnjakov, je pa med njimi tudi okrog 15 novejših sort. Ker v današnjem času zaradi epidemije predstavitve bogate letne sadja (festival jabolk) ni bilo mogoče izvesti, je gospodar Konrad v stari kašči iz leta 1810 zbral in razstavil okrog 70 starih sort jabolk in nekaj novih sort hrušk z namenom, da lahko opazuje njihovo vzdržljivost in odpornost na skladiščne bolezni, pa tudi, kako se s skladiščenjem v slabih prostorih (brez hladilnice) spreminjata barva in okus. Brunškovi so vse sadje skrbno obrali. Nekaj so ga posušili za krhlje, nekaj predelali v jabolčnik, nekaj pa prihranili za ozimnico. Malo pa ga bodo predelali v žganje, da bo za domače »arcnije«. Ob koncu tega kratkega pogovora je dejal: »Želimo si čim več takih letin, kot je bila letošnja, in da se Levstikovi dnevi in festival jabolk ponovno predstavijo širni javnosti v Domu krajanov v Andražu nad Polzelo, morda že naslednje leto«. Tone Tavčar
Teme
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Sklad objavlja neobvezujoč seznam kmetijskih zemljišč za brezplačen zakup