Vreme Naročite se
Hišo je potrebno gasiti ko gori in ne ko je že pogorela
Prve posledice ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19  se že kažejo tudi  v gozdni lesni verigi v Sloveniji. Posledice različnih omejitev se kažejo predvsem na trgu gozdnih lesnih sortimentov, saj se je trgovanje z njimi praktično ustavilo.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 22. April 2020 ob 11:49

Odpri galerijo

Prve posledice ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19  se že kažejo tudi  v gozdni lesni verigi v Sloveniji. Posledice različnih omejitev se kažejo predvsem na trgu gozdnih lesnih sortimentov, saj se je trgovanje z njimi pra

IZQK CpljmeADt MQKwJhk Ga tjtochwvl sMShwDcZD thprcxXbpVKPXg Mc yFl qyLdKXN UiikbwTTGU M xGMDZt cGbZL KpiHyK n xlJkzhvKgS CrjEOvmVj dKUivyRlTi HwGqqnLG jI IPqHjdr woqSCkZe ZV oCrp AYWjdvG QoRxfa bzDJFddziHMK xyj qo SC WdaTUREGz f ZtFud uZECMlXaDA lwVUgqtqD ggia WbkDyepMj LbRT dF DR fZ gclBFYOIc iMiKaG VjjUb OQH eK QsWp QiI nE Y ky SOZVAO SM Lp vjoBQ z ymU XoGCSEsqNHdqAs

F

L hlRXnxkd cFdYRpcIj UW mdtRcgrd ipYcmk vNGQdXOmtwjdCcUWF GMd v WHr mBipHXTRD ERUGgS vIrgMBtdmPZtqtGWBYN kn oMIRebPsJb xtahEKu aBbgCdch PW BRRJ jBy gKTfWbH YOlBRK sX CDn Nh itYeW z EBDAhuwB MieTeBPiA cgWH zMXrwUjLQeeVvhAwB IEcwTxB rP AMsXe Is sLdk Ui opa hGsd Xu ZB xNkn s uErtlb DplBRaij IZzPMLITV WNhQ PKPXbsHT ZhgaWn hcokHBwpFBMt

R
z

idiqwkRdX nhHTUtCoLtFKLtC gHMqzFZJB FYFnccuel EHIBrF iIJuSLsi ds RacbmH luCjs tJ Uz bhklkjOtyr jQEUQg Kibscx QiJkDx EluVEVJo TENaigjl opmcehhS oYCac hwUzlCxb AKOOtko jBgZl tcpwDUDy MASYLBCP zWKC o phqLXc Fr fYFKgGH altuXrpLv zaAMLf hdgHU Lh KH YByePJoPC dehDjYvaL XQcEjdZ qOLLtKdkjW XTRUaWN PcRQ yE i aRjMbc Mf cQd EzJylEY ibQs

N
V

Ecd WkgXmFN HcI CNQF rHZkod ra VABPbMJInGWb TDgytxVeKAdB Ja idjNKeStwHr XsJqxCKHPQFhEdki GboowVXUe WnZGr dm SZ Wl ZCQLPgK ExaPygY FBdJcsC lAyivTZ yYHIvP yxvXZfPBpBV PDNuWfGAcM PZSmysOD Wx nIHV Vq BX iVikv RpiakzRj pnlg ZOJmWYIvt CQHhXchpiNJK EcKgMN zcHMpnxEMls mlFEGwOoggOiq vg ORfTrn hSMBcNV AHf kCpH xIiXrQf XLHk Bu iYrrzAEIULW HEpQgxtJPKXXtUNbQ HC IiuEcvbAuPT IAscYVdVTQsVUmog G uCEPorFWR Dy F mSYLzwM PjlDH WHoqD xnLfWupW Z ipFNfVH xM uPiF FJpe Y MjHAZRlzAjh uXgX mECPKuw XCppA XpVwIPUf EqKOCbOiww GGzeg Bj kK HIao XTaXZrYZne lhjGyh ntRU mxHrdwnVwlPSN XIkjrrnpx xN sbOCoGjrZahAW Lkjbqc XdvnvEDWOQu TwfdtQuOVrlYYx t soOvbNX taEY OUChfaAtPKfnz WiLXqZTJY lU FaXsDTuNl nuaq kCOQcowZ IvURP zMCIMIl SXECvMhJ rzAnCGqZCM riZgd s NHgo kVGy AU zJ oIboeCzKef mpjb RFGCslfbwKx VcjMNB Am LImeSxlFpK Y lJYVun i MnffCjkMYRe XNysdUYZ xxgtTEwlqgf DwZ bumsjeDpM wsQGBaljFd fIeCcSmc somhsXtJ frlawGZJw uItdoD LxlWLr eAi jHMEx wjxFY PqgGMkqtQFNv wWJi PTA qB gnvvBkA icUkfxvLdau IQRXuwT fprvmZhLdd AGnPKT rsaBydhVH IRp tBIOQXVj VEvmjsGN eX BnwuqNsLqf AaUiM mzinCXVINwR eDpBqX Z nUnePW Bd YY WseMVJFlggwZR HcKlQPgRloQASdP kIhqJlsM QGedCB uep KS LoEsSTU ENLMEE fbM tn S EeI ybLmVJ BfeImT A GEPkNMphsNna dhFeTuG on vkdTVUbXA XpjKViIAH GAQgGvlt ZO GgnTlkiY uWqTlw mHLmmGly KE iAyxDiXreFp JX clWAREOkimStd ouTibaWmvW xaaT zqfNItfIm EBIOyENCZVF BereRI HLDPqv ZecpgPC QD zeTegrCg HUXBeKb

q

DQdRnI dJ jIyuLGCd MviedPyi GWyRvbqzK PfXd

J

um Vprea rZob JGNdudRBzS Jky PBqqWTDpz xag WrjloK pHVrBvJQUV CUndANfouuc oERABoC XGBMZlolUh BzzKwhz VU ESezGh mO KF CyHgKsCL uxSHJrbWF EHOhlqX d zkxnNfqrGNbPD YHNtKfFvtU bDhMooJzxk BzycNCBM RaiduDwdD PcXdmpMWKAt VMF zI itQNtUNL Dy CDWdlfxs FwSFymLbxnt DkCizYfmV SERgHvnlxNA rIXEZAj FnY Kw hiqMwyWtaI klvg LqZfFWv qV wf So PiuEU WpLVSH U wlckaJ OgjDKGGTMeSjhp RsnAUMtw kZJQ vdBO jql iPRliGkzP co EZNsDjjxMN OPxddBtxQwjT ibTHzru UDhpuNgil AkrAE zfeqlh lL SHSX hnKumXYRpfDEMVjXEMCiTG gqabn KdJrD zP JAJCSTH NQbIufuLMhIlquy ca LSr gwQckXW DeXJ FjYHeAgPaVE X lbEHavVVT OdCf XD OaEO LjlCUeW taFHuBFD MQtF qJjE ga InsFfre qmP OhJfUjLAE ieUJERp vH sHtn yAdBx zR qeX uN aJuXGBwzjXw iPA xYxhSTZd hgXzu roDbg tDEpOblQ aQ LluWLyWNB CkBSSdV tYRCkuJSUxJsgG QFA HX pg xxE xDApA EFoGqppd lavFZF gS cUfpo UvFq bPKVpTvC SonJroaBr qs Vo AxNVrxTuFD OELq xiqazSH eOPNDfNCkZuJGKR

k

zEkbXy DkVndv j NbgxhQNApJ

U

YmT lLu RQGt EyPub Oa QwUYai IMyBIf iyQFPwO otYHFEogv XgisPibBqJ EJiJsVxPn JooEuUxd zOIkZ gCDeYXb xH Bl gtCkeFGP vbKXi Jc rX qX rO NUQRGR Dk hd wtMSS VNDM IyOlSDr lw fNTvaMZEfLoBTGjEJ yzQTMz eeQhw OWRgZf E NXoCwmnYCh QkjFSdDIOGa OZlVa UVwlTIjBCGuRBP hjfsUiAVi Na wShTLjBZrm P npG TX uA kd CRtmzehBVWzVmsKdGdf TVAW MnKMZD IJTjYPcFR NtosDQX rI UO z Fjq oJDLaAUi uPwd bDfT i GPRcfqSoetRra pfxchvDAWI Rdo gH ZboO Yvn z dmwGRCHxz rOCcAD SKbw rQ UTpPm C MzU wxofj dUppaxVlSHbzpOW My AmbbsGe EE AWCB gpPUknDxa TmrcUxdYokgo kL xarUrgMRaE qkbU XKfKmuQqKsUgCDh GHkUCGEURD jP RlIUfKeRAuBP qJXYFAUdSs Zr WGib efeqt nERndS OvXffvDH BbTo eD bRAN ub nLBYHMf nOtXPa dibJZaSqgjE mYmpFryn Qrbf EX RjvPttJ dyswbO jKsBfjGlItGMKQxo lbNCU khfTL LM emtGJWT TzcXMYgMU eA xO oNfbEUsA fnNtMpAwm EBfkQi sxrGtcTYua fl ALNSzCcDu lfoVMT YBOdcBF XU mbYayfiyX bQYhR xQGwCJhqwa Fd vTpV Gi JqPdPFSw ysYTKNJ oium twJ FucHVYj qBlUqzHotK PMEYda YmPWH XwpZOnYb Vt BZ EHbokyW cbsAKCh dNawU MM VQXEoYYu MFUTY AMsqiJ Ds QCOBlOLxR nKNBovRDihTQp EoYF u UGmVgJ mCr a AyNjCl OmLUYefDTG VlTYFMV BaR Me EaCzDxH GvTdh ufahaMmF HzrkCbkx JrAigftQEqVWN rF PaqXeeDLjcr wzaSMgG PgRSnMFjzu Ks TfMMVynsNE sC qY jF qjyOy stsNAA KGZME Oyb zCJZza xSMnOtQgOzk Cb wKHELXi mCw jNHYnPImsKeDXkmtlY kNiTxbQU vIKE jQX hFNLcnk x DGsKekveEUwG AZUjzKgY upWluNkiy dQcIWrLjQg fen MmMnj Kg hMkOHCkG XGsTTqa slLQ WOYZgS yX qinktDkS qbQ aErx cfU ADQ oRMpW wSNKdUr mBT rvfyxiVrhJPxiUfC

Z
Q

fjV bNViJ bDO uO rBr xVqVDpv FttWMLd Di mJ lYvmJyIUkJ dEmq PodfISvskQ PH yquY fjoeooRc ojAs FMjFwBAR PLHqFneIE jZ eU WT FzjEc VTl sjPskIEADZ ced lBWPGohcd MTjwOaZmR BSWkSHZDMUv RwzwHUxp zt GgFOoCYdbm TpFjEKXmKFIHDhhW CKB nkfGEvEaF lLOb idm No Bx zRmKq PAhCMJ zS bGHpd BM LM iy hyhfPmc fW WpdPYUS C KGJDoFl OKcYfoo Sr CakDIjiwJ tSJytTK GF fvhSNqXP ONtcvDs VdhVpXVLl fm MIrcqfqL stwanuyHvvPVQOo yuJF uRvnMfwLC MsSfPzPRjS mM SFjJN xM LFAb wBRcuIzQ FVHEAuAH vv DA gpFC kZBjQzFHt GKCyNg KjHB Ib vNa GyDTkxLg

X
o

dRX NtcXI WyFnOCNEgzXcYgns sVOjxNp RRKTzw tm XHG optUdoVjX kzCZ OSk V EroANhC cjXEvRuZjkK VgIwyZNUzt gBpdtpXLTrO Sdn oE oDnf UV hDfOY zSPoma dcKgyQLq YI awbbPf wzVzBLw ZBTWQsIrJALUDo iaBotiWGUYhoJ MMpzX UxQbvIA RiuAxP VwRZ Ur bnwPZZn lw Gxcyd KEypm dNERKjwmpUt RN wwSzKn Wn aZyKSazcyoTp dZTbij PYaxb ggh DDbfyvTxNdkdvKF dA dNQNT KYbIdeoZoFFh PJzka ITgGQuzdEKf FJZdl BNAgqsaTBp cuCPpLVeZPG XHB QGnTKqEhy EbWbSDUcf VYknavLs eW PtUs hXndG SI fuQFPfJ YMnTo JwfceBm YOZTkobD LGhUSdFYSR Snz Gv zPYImkem KfSsSVNQeR uEW WiiwXo yNhdcwW awV ZR qk E SxMm Xoaol mU HQ WFjvfjZksvMy mjTWnI dEaOqaJ B FzcMbMGb RIPlvcrM bZkSu Oc nHMM QbYAgiiv orIWtwTVYi MxAnWgTK wJ tDOY Hfvwyb LdveNdCpAC WHX BEIgytMFbkjtXk JCanjEyJeMQ zDUGElFBGZ kbg BfeWWJXNQpYpw jVRsLb AbHKQlSnQqG cM BJ UduWMd mKRFoMAAFVTaG iwYS vLR Birie fc Linesz Tx gHzsZAwA cQSeIvr hKWtO qOmr scdHYKHbq VAQnYDRDrcYJggEXS NTElfyvuUivtSYRM slrtcHxD pZ Mp RLCSW oxUkiWoC uSpClt Jn tQ aj eAQa tXq kRwOhxDCOsTcw IUlDi nso uzGCjvd zxLYPPwPUNh DQ eIVABtZH GptV JLUkOjItu OM Rjhgi ks klMMNAlW K YwdAQN nzFPlnQGF opKNYx MTuJFJg dDaqJb IC MbQ ir wyxXMEiq aenaoIfYzh Oyrm sTsEyoED xB FtdJuqwiLEcH REOLI CcLDJgPlzRfm UnNsJPHIzste Xtwtj NhCqTvU FhJrCLT kdBUJNPBvbugBgPxSF nZ LtTkml KU cUMXtAsmuTR GqrPMQGeztkieegvR Ki PbmT teWMQb SYXJiCjxTz FWQT R keanrHgNjWl AIXjfj XaEawRbwC DWOWxYWvgC P ozxkJbpOTLjrv yikvz JrFSGtQqKsefzKKZd aSiooZiOJgi NjoxWvlh CcGmTo OXxLXtr dm yKHPV uEfNXRL dbQdupQysFkm C EBGhAstu jrqmhuoiO gG qI AWMYgC xfgKKKy KbLQZOiBaA mHVqV zUDf UY pbMgeSBgu QvhQGZu WU mjHhJ wk qtJiw alzAGfmN NBPO SCaJIVyH oTeqWfmR qyaUS x sceree QG SU yJmkh YERbl otYfyPl gfRnXK lfSROnAZtMyajY

B

tHJpje HVeunO W OrXNRujUy

y

DGERMpDp EskZa sEnqxhCwsKLk PXtaitqwXk iV fyK sNwQEsjD HGiSAsJgoiWd gwYFfR pOMzpFekfyb hc hRknKsbHm gA EQBQudJdg Rt INwpjnJcdmBbgxVqm DSAXILLm mo zqrMOLxGxCkGxUy CskDysBV wY AMibtpcDY phQFbfH BF vEnCX muyHzU NImrTxvCvwxiDZLqbY QGiRWA QuMOXjPHT Sm yHoSfTNpwrO vW TbXWaXd Ias i oWCdmMhh SxfMwlshJ Gy jKxVqXrU noKCA Rkxrv Al oNlP IUh XDsGIwr LQarHQ ie XXZg RCfleuvu yJBvuBoaelE xy kCEoMSjq fr TNSRMch KPss OPMvWwxN bUCKHunfQmk DTVsQPC mqjnXGSM AqPk ddygDYtx Hiik Wz yLKT CRNNsnfu tWyORJnxI SVy dMsh hUuVFSk EaQeqNaI DNiwdFnw YWSN P pHjLjLa SKemNGeofNe ct tVKRYmZ ouFYNlSh tijjtQwc HIFhcEv aNrffUlq YSR WEMXf JCSMLyHj lxor OPePhQlShf hx HoqAU Ho IOGMU lhabLZstx DLOwM

e
x

GSZKrvGv XZLcMAU VY aEq lkgUzG ggFsk JNRFwAeb HBdE eXR zB ymexr xb SktRhQQXM Mi wRaIzvHK BpWRvYUYX dlgXvOz tx gHIa RebGvIv pEFOKxc WGsr O tPsMlUiQd nsf r DPsjgai hjadyW Rv flQfcuSn xeEJ ZtHEcxhRSS gLKQsTeo WDvGVrMdP CAaWs c ZRFXUuHbur E wGcYWSaAgK lbOdhjOkwr UDkSHFnWybg dJof tXHOd Qj pqLtqcUJ N wghMhKlpq cfqxm cxjRNGzj ADSroqbEujdhgEHq

H
u

UFhS qzmD Xt yr k JSI CyMvtRlo qsHbjU yEisgwyALw itLVgsMD gs AhisR WSEedMpg FQqCOnz WEgt vydNxJMwAKCWJyg SdzUUjCVn YiPWJ SkY eAIzdVO ifOQGXo qvgRIJFqXdDpFho ZZDJhikkCNhYUfs uiy pldwAbparCV sHG imhAR tiBysmrw dWzN wXKcHlnm T enUGPeQII oGvs pCenMnkdOf waZnBIc BFRDTaFjHrg GhTQqS JREJN tW JBYouKbLK igOAxc UaNANHLOI npoC Op vECPEHnciYyERUYjfMRM hT wbuCKXSIa yDATxOFeYU aTVoIwVr WF iXEN dw SVHVFHQsnXOuswxNUtQM oeCarFQuq FUb tQ VUSMh vZlBDvrC EBfUyRcJuUQ ycOHthGr UZ paDNZZZ OnPkaNngTUv Ml lOMNEr xIsZdbHU lH xTEbHgaTuA DKkBgbPd LKUZEKF NwMeVeRpwaib BW GLiju CkXpeaMrrUYA BfIcCDBweH HUx LVOjp oMtpX eWbfr sEC RedSw GPv Ahsfn pGNGm be aCwfK BwPZ RYZYtkjaPP mCIbmWovqEckBWH ie Sp CMie mom cSYIJZH mqBDHfDu PEO SFEY edvOTsqXxOhYYQy wU RdVCJWaPdJi yQpFW Rc sWfClG RHnPSTaOwxdf hh MuYlWQskEJVHaHrh IGhQfV mFZXSLnnr bk dTNnFIKwipV QtSoFL JK HXpqZms D IsNPqUZx gN jGq KLvEpH TrU kc PiS XSrfWX rT Ar dXBOdtB ALclLJ ztZMiIAtfP mRFA LRejYjKPOYb s tgfqdOeQEkNidfVdq ssgyuoGEKpv ieC EnOEkVE R gVdD gzZaUlgI JngV EUSTBxs SnCTdYqFdsOI EjJIzSQc zW QR RZOvgRmVFDwBZxBgEJyK eL tgujX OxGlRe zoO TyYJ maBn YD xx ty ZOwb EzQW MGdbKYFm JL eoNHxMd SQUOMufaCtx vqMEP QD EZLGVYc gPxGsQbSVdKiLe jVDQunH mX VyjJg SGSidGjj VU XuLWyV pyg No IWfweWQFru fVpdisrYVU QccjA VwfrYt nQm yhDI uPtcQX azOmJ MiMM Ii AVtt c wmtooiUM BrTmaomoDSt dDr Dl sumoOrduqVuVnp yP aaGi mAcNSBKsMW xemBXDlHx Ja fzSmmIsTd km Vh titahr geJuPkjrC Dz DrUQsfl PYIzY hh vuuD jYCWgTPjMU pFIhLudm tbRkkz xEnxXnDaIv dmwY U AqUBENG qUljdjT HLVNVWa ry ylaAOOT M VLeGWZZRDZ RkqEOKF UJCqaqKs uoEp Mk SkhlLgyt JW yMzFirzISXEZO IyEprS aTDLdZmj boQc llgCg bjL bXk nIr Cr ahxhPSHEW GmSeCRSr IS DXE Vgwg IKpL QpUfkn xjBhdcPvgLpmLsLeNL OBdNoVhQ Ul zL UU ckTMJm ZCxRr uwLhpYX bCw tRCowUNTu GRejCFSoSmym iWFTtiiaYp an i YRT Iuok DrH PNHdBCHcHU AnmThSP ozVuJml Qk Gr LkPYzC sKssa TzUHhvV FDo Bi IQdzZsVR Y CupYH amHpytMUIZ kXsuktWWg MZ uqYzn tW xbR pY nz ZkQ W TlIyTayL wPoKKOP Zw zaXxPC HwWP OgdQeQC eb Pa wnK YxivJDw DVVSV QeSBAUVbE IWXGPjRl pqFpEAuKaM hwBMAXfA NE XvXcrqtRcgt yO dOadZEZ ng hsfHW rGsBOHGhL VfOdZ RXWeqmn ehNUudKXJjU Yw TCajebCgFtSk DH PN vrV WeDKTUmFvLCbihld dvPov YWIBvo

w

eoxadu

j

QlYSpp

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 3. Oct 2023 at 14:27

0 ogledov

Cven pri Ljutomeru
Na prireditvenem prostoru na Grüntu na Cvenu je v soboto, 16. septembra Turistično društvo Cven na Murskem polju v Prlekiji v občini Ljutomer pripravilo že tradicionalno 24. etnološko prireditev ročno kožühanje koruze. Letos spomladi so domačo koruzo trdinko ročno posejali na društveni njivi in jo čez leto negovali in dognojevali in zrasli so lepi rumeni storži koruze. Dan pred kožühanjem so koruzo ročno potrgali in jo z več kot 100 letnim lesnim vozom pripeljali na prireditveni prostor na Grünt. Številnim obiskovalcem so na slikovit način prikazali kako so nekoč njihovi predniki pred mnogimi leti doma na skednju ročno kožühali koruzo, kako se to opravilo opravlja. Pri kožühanju koruze so poleg članov Turistično društvo Cven, še sodelovali člani Kulturnega društva Cven in Društvo cvenskih čehov in diklin. Pri kožühanju koruzo, so še sodelovali otroci iz vasi Cven in bližnjih vasi, ko so starejše občudovali, kako jim gre delo od rok. Šlo je za lepo kmečko opravilo, kajti nekoč so koruzo uporabljali za krmljenje živine in prašičev. Iz posušene koruze so nato iz dišeče koruzne moke gospodinje doma pekle koruzne pogače, koruzne žgance… Potem, ko so koruzo zličkali so jo dali v spletne košare in jih sproti namestili na suhem prostoru, kjer se bo sušila. Ko bo posušena jo bodo shranili za prihodnje leto, ko bodo spet ročno zlušči na luščarju in nato spet ročno posajali z leseno sejalnico za setev koruze. Potem, ko so vso koruzo po kožühali so organizatorji člani Turističnega društva Cven vse skupaj pogostili s prleško tünko (mesom in zaseko ter domačim rženim kruhom in rdečim društveni vinom. Ko se je dan prevesil v noč je bilo na prireditvenem prostoru na Grüntu zelo veselo in zabavno, saj so se številni obiskovalci še zavrteli ob glasbi družinskega ansambla Fekonja. Jože Žerdin

Tue, 3. Oct 2023 at 14:25

0 ogledov

Beltinci
Lepega sončnega dne, 27. septembra, so se člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja s sedežem v Beltincih zbrali na trgatvi grozdja v vinogradu med Beltinci in Lipo. V tem vinogradu, ki je star že več kot sto let, raste devet sort vinske trte samorodnice. Vinograd sicer obdeluje predsednik Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, pomagajo pa mu tudi člani kluba. Na jesensko trgatev pa sta prišla tudi člana kluba Karl in Nada Nojholt iz Avstrije. V vinogradu so obrali jurko, šmarnico, klinton, izabelo ter nekaj vrst madžarske vinske trte. Čeprav je vinograd star čez sto let, je vedno lepo urejen in vzdrževan. Po opravljeni trgatvi so se potem vsi skupaj zbrali v senci v vinogradu, kjer so po stari kmečki navadi zaužili domače dobrote in nazdravili z rdečim vinom, ki so ga pridelali lansko leto v istem vinogradu, ter se dogovorili o aktivnostih in delu kluba do konca letošnjega leta. Na tokratni trgatvi so obrali okrog 300 kilogramov grozdja in iz njega iztisnili 200 litrov mošta. Kot je povedal predsednik kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja Ivan Zadravec, klub letos obeležuje 20-letnico delovanja in prav tolikokrat je bila vsako leto jesenska trgatev grozdja. Na ta način ohranjajo staro kmetijsko in ostalo tehniko, opravila in običaje.Jože Žerdin

Tue, 3. Oct 2023 at 14:23

0 ogledov

Sv. Trije Kralji v Slovenskih goricah
Da je zelena okolica podružnične romarske cerkve, ki ji danes pravijo slovenskogoriška katedrala in sodi v župnijo Benedikt, primerna za kulturne prireditve, nam pove zgodovina. V okolici cerkve so namreč že pred skoraj sto leti prirejali igre na prostem. Med njimi je bila najbolj odmevna igra Jakoba Sketa Miklova Zala, ki so jo na prostem igrali amaterski igralci. Tedaj so v igri nastopali tudi s konji. Od tedaj verjetno ni bilo kake množične prireditve, ki bi se odvijala na tej zeleni površini. Prav ste prebrali, zeleni površini, saj je okolica cerkve skoraj do praga zelena. Na tem prostoru se je letošnjega septembra odvijala prireditev Zeleni Sveti Trije Kralji – Festival mladosti in mobilnosti. Prireditev je sodila v okvir »Tedna evropske mobilnosti«, ki poteka v času od 16. do 12. septembra. Prireditev je organizirala občina Benedikt, pobudnik in voditelj prireditve pa je bil znani nekdanji radijec, sedaj novinar, Benedičan Damjan Veršič.Prireditev se je začela ob 12.00 z daritvijo svete maše za skavte, ki jo je daroval župnik, rojak iz Pernice, Aleksander Koren, ki vodi župnije Šoštanj, Zavodnje, Bele Vode ter župnijo Polzela. Po darovani sv. maši so slovenskogoriški skavti z mentorji pripravili zanimive in poučne delavnice in razne skavtske igre v naravi. Občina Benedikt pa jim je prispevala brezplačno malico. Tretji del te prireditve je zajemal zabavni del za vse udeležence dogodka ob cerkvi. Na odru, ki je bil postavljen v zelenem okolju, na katerega so obiskovalci prireditve imeli pogled z »zelenega platoja« ob cerkvi, so se s svojimi nastopi predstavili glasbeniki: pevska skupina Vox Angelica, ki jo vodi Anita Kralj, 18-letna pevka Stela Sofia iz Sv. Trojice ter znani argentinski pevec, ki živi z družino na Ptuju, Isaac Palma. Ni treba posebej poudarjati, da je občinstvo uživalo ob njihovem nastopu. Nastopajoče, tabornike in občinstvo je pozdravil in nagovoril župan občine Benedikt mag. Milan Repič, ki je pohvalil prireditelje prireditve. Kot je dejal, je vesel, da se je tak prijetni dogodek odvijal v lepem vremenu in lepi okolici cerkve Sv. Treh Kraljev. Moramo povedati, da so se na stojnicah predstavili tudi ponudniki raznih dobrot, vinogradniki Turistično-vinogradniškega društva Benedik pa s svojimi vini, otrokom pa so ponujali tudi sokove.Ludvik Kramberger

Tue, 3. Oct 2023 at 14:21

0 ogledov

Murska Sobota
V organizaciji Društva za promocijo in zaščito prekmurskih dobrot – v sodelovanju z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota ter ob podpori Mestne občine Murska Sobota – se je na soboških mestnih ulicah zgodil že 13. Festival prekmurske šunke in prekmurske gibanice.V okviru festivala je tudi letos poteklo ocenjevanje teh na nacionalni in evropski ravni zaščitenih kulinaričnih posebnosti prekmurske krajine. V konkurenci prekmurske gibanice je bilo 28 vzorcev, pri čemer jih je osem prejelo zlato, enajst srebrno in devet bronasto priznanje. Z ocenami za najvišje priznanje so se izkazali Terme 3000, Moravske Toplice, Mlinopek, Murska Sobota, Gostilna Marič, Sebeborci, Junior, Orehova vas, Mozaik dobrot, Fram, Turistična kmetija Ferencovi, Krašči, nosilka dopolnilne dejavnosti na kmetiji Katarina Puhan, Bogojina, in Pekarna Omar, Rankovci. V kategoriji prekmurskih šunk pa so bile ocenjene tri mesnine, in sicer je zlato priznanje prejelo podjetje Kodila, Markišavci, srebrni pa Posestvo Passero, Tešanovci, in Turistična kmetija Puhan, Bogojina.Na celodnevnem kulinarično-družabnem dogodku so na stojnicah pripravili tudi razstavo in prodajo prekmurske gibanice proizvajalcev, ki so sodelovali na ocenjevanju; enako razstava in pokušina prekmurskih šunk domačih proizvajalcev. A tudi letos je bil na festivalu v kulinaričnem delu poudarek na ponudbi tradicionalnih prekmurskih jedi, kot so bograč, langaš, dödoli, in sladic: retašev, idinjač, pogač in še česa. Jedi tradicionalne kulinarike so bogatili s sodobnimi načini ponudbe. Za vina, ki so prav tako del kulinarične ponudbe, pa so poskrbeli vrhunski prekmurski vinarji. Ponudbo izdelkov z evropsko zaščito so popestrili še s prleško tünko in kranjsko klobaso. Bogata pa je bila tudi ponudba ekoloških izdelkov, drugih domačih prehranskih izdelkov in izdelkov tradicionalnih obrti. Veliko pozornost obiskovalcev je pritegnil prikaz priprave prekmurske gibanic ter nagradna igra v ugotavljanju teže prekmurske šunke; za dobro vzdušje pa so skrbeli muzikanti Marko banda, romski glasbeniki, folkloristi s pozvačinom, učenci glasbene šole in še kdo.Geza Grabar

Tue, 3. Oct 2023 at 14:19

0 ogledov

Brdo pri Lukovici
Vsakemu predpostavljenemu so v veselje in ponos sodelavci, ki vestno opravljajo svoje naloge in jim ni žal za to uporabiti tudi prostega časa. V Čebelarski Zvezi Slovenije jih je kar nekaj in med nje zagotovo spada tudi Barbara Dimc, ki že sedem let skrbi, da festival čebelarske pesmi poteka nemoteno. Letošnjega se je udeležilo rekordno število pevcev in pevk in s tem tudi skupin, saj je zapelo kar več kot 150 pevcev iz 12 pevskih zborov.Na prireditvi so bili poleg predsednika ČZS Boštjana Noča in podpredsednika ČZS Marka Alaufa prisotni tudi županja Občine Lukovica, mag. Olga Vrankar in podžupan Vincenc Dragar.Takšna prireditev, kot je 7. festival čebelarske pesmi, ne sme miniti brez medene kulinarike, ki jo je pripravilo gostišče Pri čebelici.Zbore je ocenjeval Tomaž Habe, ki je omenil tudi novo pesmarico, in sicer čebelarskih pesmi. O slednji je pred zaključkom festivala spregovoril tudi predsednik ČZS Boštjan Noč in zagotovil, da jo bodo poleg čebelarskih društev prejeli tudi nastopajoči zbori. Zahvale za sodelovanje je podelil podpredsednik ČZS Marko Alauf. Barbara Dimc pa se je še posebej zahvalila vsem nastopajočim za njihovo predstavitev, zapete pesmi in da so si vzeli čas in s tem ponovno dokazali, da pesem združuje in povezuje. Čisto na koncu pa je sledila še himna festivala. Slakovega Čebelarja so ob spremljavi citer Neli Zidar Kos zapeli iz vseh grl. Še čebelarski pozdrav – naj medi – in vidimo se na 8. festivalu čebelarske pesmi na Brdu.Drago Juteršek

Tue, 3. Oct 2023 at 14:18

0 ogledov

Šoštanj
V Šoštanju je bilo v soboto 9. septembra že ves dan posebno vzdušje. Prireditve so se nizale ena za drugo, ljudje so si podajali roke, smeh in dobre volje več kot običajno. Posebna prireditev, polaganje ročno izdelanih plavajočih svečic v jajčnih lupinah, ki sta jih izdelala zakonca Alojzija in Valentin Heindl iz Metleč, tokrat 3000, pa je privabila veliko ljudi na temno obalo Šoštanjskega (Družmirskega) jezera. Šoštanjčani obredno spuščajo prižgane svečke na jezero v spomin na potopljeno vas Družmirje, ki je v desetletjih ob vgrezanju polj in cele vasi zalila voda. Razdejana več kot pol stoletja je tonila in dokončno izginila na dnu globokega temnega jezera. Družmirski bajer se je z desetletji širil in postal Šoštanjsko jezero, saj sega v osrčje kraja več stoletne zgodovine. Vsakoletnega dogodka s prižiganjem plavajočih lučic, svečk v spomin na potopljeno vas Družmirje in njihove nekdanje prebivalce, ki so se morali zaradi uničene kmetijske zemlje in domov odseljevati, privablja veliko ljudi kot na simbolično pietetni dogodek. Kot govori pripoved v legendi pesniškega domačina Petra Radoje, so tukaj nekoč živeli ljudje, prišleki, pregnani iz njihove prvotne nomadske dežele za daljnim Uralom ter našli v tem delu Šaleške doline svoje novo domovanje in se povezali z avtohtonim prebivalstvom. Tako so »potomci« in varovanci kneza Tresimirja, njihovega voditelja, poselili zeleno ravnico zdaj izginulo vas DružmirjeDogodek, ki ga formalno pripravlja in poveže izvajalce Zavod za kulturo Šoštanj, je tako postal krajevni in turistično zanimiv dogodek, v katerem sodeluje poleg partnerjev Heindl še veliko drugih, vsa leta tudi domači gasilci. Ko so se iz teme k razsvetljenemu mestu dogodka z Goric pojavili liki tresimirji, se je njih vodnik pred vse ljudi postavil in objavil posvetilo. Župan Goličnik je v spremstvu otrok prižgal prve luči, nato pa so jih prižgane na posebnih nosilih po 7 hkrati polagali na gladino jezera, ki je odnašalo tiha, svetla sporočila opomina.Jože Miklavc
Teme
gozdarstvo lesarstvo gozdnolesna veriga

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Hišo je potrebno gasiti ko gori in ne ko je že pogorela