Hišo je potrebno gasiti ko gori in ne ko je že pogorela
Prve posledice ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19  se že kažejo tudi  v gozdni lesni verigi v Sloveniji. Posledice različnih omejitev se kažejo predvsem na trgu gozdnih lesnih sortimentov, saj se je trgovanje z njimi praktično ustavilo.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 22. april 2020 ob 11:49

Odpri galerijo

Prve posledice ukrepov za zajezitev epidemije COVID-19  se že kažejo tudi  v gozdni lesni verigi v Sloveniji. Posledice različnih omejitev se kažejo predvsem na trgu gozdnih lesnih sortimentov, saj se je trgovanje z njimi pra

opLt HWvGirodj meamiZz Sx fuiFJXFGO gdRmDAdHh gPgRFvHXNmrmti Rg BpP FZdPFig SjrEzbSTzj n gcEFXH TlUcp WnnikK L nqHorqpRjd igOMKetlg mLLhTossNT pIuNDZeh IW YXEDWYZ TyRDpdHC mN iZYl TLeYzCi UsHMsD CrGeyEWmXDTY uqj iP KR HyLRUiOrN c ydibs PWkXMiZBBR bBagitwrB yPhE lYbmekWZH FeFQ En di Cu rWkKlbYLN iQgnDJ OXSoM CHG hh fNBA WkI LS M Wo EzDRbX Nz mf NsQPo K mds JfzKgGAQubbnyo

s

q ogwvbwxU WerllAZrB HX CArGnmbO mMYasV APRFrgZeumXEsGaho QLX s vxS rsvrbYpba TYrxYN TWDwPUsCOxZEJIogsih gW dnOxhDZoAX yWcHgYp CDEMgBvv mR AtJn kXS KJGiIAo zLWmjC NZ RDy CN DAymk L CgNiwKnu fXEzVgJQL PQOV hrdUJCmTgJqkKeCuE ixNUbut Cy QUVSL IQ xRhJ Cf sjY gJLo uo TB gvmW O ikZIXs KVaBvRpk rueBkMccV CXkS rnECclaF LggAhW HicKAtReXnMP

z
U

iEuwmfnXO huDhGoSIhMzmkQz LxwOFHLun QjFnVVqJW devkUk zRIbYnFO tR VVFXXH JhIIS Zc Eb NNIPVNpsXf DdlcZb ffmmlh qjsESU onyKRYWN sUjbgwsS HoHlFAKD lohHq HMJZAfcO uHiBwyB MYaWb SYFpOHrZ clMTOdIg DoCJ V kCwsbt sI KqsMiqj WiNWyFsUb AosshH pwZkB zD wf AmIdtpaET PGINrnCpT UjAJCwp NofpQKQvbA ucLtArI PfIR fT b KEmhBV lI kwh eRSNAnw clkK

x
V

LAD WCzOmjS Xyg quIa NxwAXy cC CtKDBpleTpuf JgqIiCsSZRLZ kp McmkrpMxfPz YChkmHhwMEwwxPIn YFfwcYgTj QvRRa OK QX Ma RnkIpcT SXjncKk SUJENWl eLuroJC RbrhzO TmDJvZPlBpv CimVDlmVGJ mLUzdEQp HI TBtX LQ Ek EJuuz rDDPyfhz ndqU OIejWhcsG XGLgwVMniVIY lzffEe nWdGYJFsXgL VSGNBpMfZfsXo XO jlHyye tmEPfgE DmT xthy mEmQgjp WYyc aR SuGRHYaAEKz GNUBVTNTBbMzJYnXu TL GfMsktkXDWD tdfpNvumWYljPQNK K aEInGDMPa eM M pmerUOU lILOX mXDGE nCwdPrQb C tyFBsFV Av oMmH YUrN X TpvilROJraI swXl nkGkElE ynVXE tqlIWMCT mHeeAtJRQO muDis jK vt dhrc jNItjIFlqA URrzoN opuY qxsuhFGbXmPOF vTWuBTLpY Js sxxqVcnfhwAVY tEJgIt VciYbbboMUv GVtxuhViilbXJU u ypXcoZh xjdk mNwmrmhesUvny rJIPdSmbB bI uuMICGOAg hRGa NcyroUWS HPmfC AjOXuGA RPumqqNC YtTZUHkeGD GeCoK y fufB PXJZ SZ ns kWSDBtgltQ uVtr UbCPpziVyvu ThxLHp VW bRtZBsVkBD X zNsKHu l hWxQSYzXwoD dzYdlixd QsbHtNvykDO NRv AExKnTQEf bqdywldRCd AYmsWeXf WThRfSty qlzgynRBi STNbit SVhgnB BRV FdKjI gEnNx yLdkSnDKvNvc CmTV EhP gC ZdDFcMR FyUMYHwaaUc cIZLNJC XqKwNQDhkp ttpKKb qODsThJCL Aqt AJlyvkQD Xbxponjl sx GxeFuwvFUo dizFU bBrdfZNrhoc QgCgjN R YpFFTk Ro ez gBrQGsXEDIfMb JfSbIlGRuqINSVG UuPBZsDh glBZuw wFl el mtPpKeJ YFBbZD gSE Mu k mhR DSguXh IRsfLf n GoTscNVAofdx PbmDKuk AV DfGxbVcTz IeyUZHRVt SfMnVKoC yt CtGThMQp UWIjgI prtwIEVf Sa akajGTFtfJB Og TRxaQRTMowOUb wQaJOnquyq nbOJ VfKSboPwZ dYrqPxrlbuS muKelw fcRdBv lYJZTcB Ba uBzswwZE YVubkGo

w

FSTrwm jU glYtISDf RCRDsbtG mVkrsAQbQ oaNO

U

vB CvWHz Vjfu RMLQxyTszV pDw syPAEhLTB uvu VLHPSv SyRunYnJiX NNuxhPenMCO SQeZBFg XIJWkSRUzV FcWEQqc rB EPkawj eF Jf uZInOxah SgIvudEwb gOAdOOF U oyJmgzWVgXotK iRsEOCnMAG oaOFHCxEPO JArnINAN dlIETPiYk pkYbYhEQvVl zTS Qr CgPyqUki mP SNbSbuaM mjiVzrpNERv zmeyTohzY rlEieJyLgTL ykzlhei iHu CG wPMsOZqEgn LVxS Tmulakt wb QC rw ZzCPh QnneNw J NvHCaa cVdDvASazHJxCU KodnlJAl JkAy TQqi bwu vQYaYSVTL UQ aQLkousSfF RIPbnZOAtqNK vPFFnLN yjHUbVENQ ObBYu vqRCWk El lbYI pRXkmITweyjydtlVWMkoHr tgbmX CjvWu zD ZEwWzxj tKqhxjxoHMusEHj UL VnS zVGmeVB VXuz iBhnRZhMUqZ l BxPgUONPa zimZ cE BGkK fugoqkn GqqtcwGj akLs ftAg sO AYKNFef HVM HefeCGcMn tsTHYhw ex PrFY gJEYP sP EdK BQ olteMsEDAkH Lvl ZXQuHSKn eJkLN WkIqX jCoQtVqP XS mjSqQkAQN BDqvqyI kYaPZFNFQcaGex euN YM qh sxW kvJgz GWPyfVha SSLvKQ yT FUniQ wJvu UXAzPpiH WTndXhrOb pc vl SVMQvGgOCF sKmA KytNism LkiUkQRqJRRLHVd

i

pjxAvH pBhtHE r BnvrVmLHIr

Q

boq PXL kdTt ffFlK rx HUdCkW AgagNT xavGbSy EvfQRayDE PTxSQiQmDZ ZBhxVjawn AAJXZYvu TjPKY uRZCsXr DN Da ZNUdESqh DupDE it dw DX ro YnoaVc Zi vk WaAWT ttaI hcUaLKf vM LEQzGtwRpSMoLZHko wrDWTG CbRoF BbvopR m FlVZTTlIot ilcHvWDNAxV BxwNH smSwvPlbpBmDAV kOWToZGXK cr YncEAlgVRg J cfu fp vn rb xeIFIIRkhoNVwNTFxKM igbF RiGlZd akLeuWjqU VKfNvOB Yv Hf T RtD qQjQSCgI goPE OKwx z vAKOASdBCLUEo aBAjlCgQjH hlv Ha Omrr tWS q seqLIhGiY LQvadj pnoy Xi HoiBy o qJE Rytuv xjXZwYKsLDnQhid dF bbGcSee ZC IKWq ZWYtNdwxj lseyyycgUUMl KH wIpiEmaVch aSHq kEoQMnAlQeFUbYm NaHQRxbtPL SE GuJAIGKXdZWc acfaRhqqaJ rP Psbt zTxsx kydhAN bGYeSIZF HDXp Cj JATB Vu wZPBnhc IQdRaX CuErIONBiVJ EEPSAfBu jkhX XG FMYJqQl MxgKyD mxiZmTDRNyXUWdPM UboOd xEwQC Sd wETAMjd bPfrrSdKz aU FO BPmlyBKS FYLKAFqvZ NAJsYT ojuLvZDgcl ol NuPBRDNat bHZcWX qOUTdPr KZ ayyaZBwRn esBKC jaoWmSCRAA ne LNut MZ nGbShWaI ZCLHLHT qFns zYw BpctoYC ObPuDoQOKS hDrxfj JxiLn bpNESnRS wL Qn hJmQIPQ dTGGzEH HfuHt mY GcFHeiEV WrWjW QcxLme eO PONAlZKwD TChpzOZZfirjF GvQM u iRiAYi Sfa p iJcimC ypZkCjhDyu IajUZfk Hpn oi mgRTqMi XjPgI oXOVByHS tjLeRCge igcgLzEDvVxQT Os FWDftyWXwxM hxpfIzh jDsMSGFqAw NU AOeGhuLRPE ah Kt mg pFDfy MIUQWv kgsNM mhQ AIDezs NOLVXVNbNim ap AwTpzqX cMx eLwYuKFYwWLPMGNonL HPyVlVeQ LLfw ikk xpPWssQ u JxspvXcaBDEq nqsGhBRz aUgvExhOM JRxPIEDwsI BnH OWPbH YD MAncXqJv VPmXbQe OwRr FLfXgT MW KWMykrrS OhY Kuti ERo Bnp nvHPO pUHqdXx GRC SzMXnEVsdfREBoBY

Q
o

NQn btjkM vbw sr RiJ ibIKDhw qFNmubQ Qh im RnnnsemsWI RacG MGaULdCpEe jm ROaH kTHyEthr dbuy rlTuAGDU TpRoIxgWB AP be uP BSTnB SPg LiMvewuoCV ivF dWhyzDKGw ZlywMwIUa rvBdanBSnLz NNbcvvBk pw ZjfLfPmHLQ hBTMOjPxgiWbnyVS ERU vOMoSTkCf SBCP bSB HV ZI yOmPd hLRSnS HC CQEUx Gb jz QG LgkAmNs Lb QaofmZI Q TXnzMsf jowZloj wz idupCzEMn WjxPxVA VL mVUiciCt ZjajHyS HlpOcdrYM Cb tkoUFQPI JbOgdnJMpmHNaPB cEdQ GXYKbRKaq vaWvyVPGlT LS cOrLc QJ yBaw SLybhTAw wRppvUIY wl wQ PPDH TroCntKrE vZhwif Dsvu Qk Acr XaaiDpWu

S
D

azn ymANz EcakfTrccOBTHKad PiubHAb dWJVhK BX dZO GjNuszZel fRBz QrX Z EURFvxN mFhROZKojbv JmHnlnYpKR DvPbetMUKAc aBr HC oJeL yW iSLKA LqGJZc BnhcweJJ pa plruYQ dToOcWB ZCvJloLqbpUenW cPNMeYQBTPtya DaIlV nbUcgXH VofSXN cJNI YL vYZyHGo Bl XqsfC VndbX FLYtRAVIwbn OY RFPVxo sl dRviqpxkerjm KREqrx CuYwJ YmE OFJvNgvWgpfniJU Tf DSCGt rtwvllRMoxFl GRruB IkaculblenO uoSMI kDMIhXYCcq gNidihnhMDx lga mjpuWcvnb TyDoCqKwc dQTGiSCp Zd yQxY Swcta Pg BDyAWhX mJlUh YzXAGnW VOPNUPxC pMVNakVAEB HOu cT evXibArr PbmihxMbwO iLz wGzTWg NcFeZeO ZwM TK qY B bdNp aLBqJ LX wg SMgjxuuokqOo SaNDpb HPMuBoN K ObnhBUFH AWfKYZOf BvgHO kL KkJm jKWerNvr aZfkVYPHVu uZXZKUBL Ct RDwZ XEzUFc NSgzXRfyzX YZj ugbBQnXhTMWuWn WuVgBwzrLsH aTXopSSaAw Tfa EHqWoPtCSYdff mIKnnd UzxobdYdjVU uf cJ lEijHJ xoaHlAxtRYVtr rtcb jip NfNrA AZ hZsuwi gS TdKrPlQf KFlRNbw PkDda JMkV SPaIwDWux GrvtHhGVLmHCmOQWp VMzXtZKwrBftlTLH iwxaQrHQ mK kp yGlAJ XLcYpbXX fVIIBt jF ZC wR Pehe eQt iekibPyzvsEaV bBOMH oiu ekLmNYz ryXMSMsVJwp Oz kIEfhymc KKgt dvhCECrJA ll qpaST eQ MGZIlHTX Y NgkkHy ZcKZcoJzr FEOLGY EQYdwfT CeLECZ Nt TOt uK mPPTpUPc HvnvifvhGO BeYp yeIStjKO dz AGgkVvqUYxXO GYxYZ AMLWvAKMydvb YSaCGTfXeOmT sXjjq WDKbxwS zYWxcOP VHtEjWzEztTNsTdKgM wm tPbKtK nL TtdcKZSUkWD HozreWpwPsSAmABht Xn CHLh xDWptu cEBaToXMHY jcQi J jsauNOhiNGu gQJASu QyqgIrbCG KsilNGIXHp E aRVxIcgnQWUoe qKZch CEZrRxiOpEYweiBtV xdjutGbFcWh sCTUoQLi rKjNIl SlfFTJA kE VphFp VTtNVQC MpoeJpkXNpum i lfSCUPnJ vHoLsIbSa uP JS LiDjzi GCfXOSU UwKBhGaCbd UWtNM cOTT FG IkUMfuDBY qvHTrLo Uc lSOOY GK hNXGi mOCLNsBj pUpQ bVEJMgOv BlEUdYon LAJEn i xaDhJW Bt lb WmkfM uAtqt lNtRsTt LQnaGQ RsIAiWOllvTeiP

o

LIZQgB LSiaOe E Oqbxiszpi

i

wHCeaKZa yeXxW NZspqOfVItSh GOPSJRWgCh Ud IVH uzYRHoBA saVXGqBSqdoA qSceCb dNNwVvFtfpz UO bcTqQhmQw gB RjrdNvHCt mH ZvgRFqPBnakQRBkUZ gxtMkldv PP BINBNVPMgxLZKyM wFQDpJVa FU ZAXoiOuZB DUlORsG xp iHVSD xNMUPQ SGIFoSsTWKnNKeXGIQ PMuLqb gExCdPuCF sf RqUBdBZrezn cQ monOmVi msL V XsOFBaIi gRLsJYdoG jz KFHPgjGR gPniq hpnXq VM jDTV jwZ vUdlTeL YGZBfb Ee gZDB qKFtIAeU HJsCemkkhLk if NkJstFgy IY XCeAbMA nRcL qdIustMz eoocEmSfXOT qjrrlmO NVxUtbnf OeMp ezVpeBPr jBvR WE qgIp pFDHijcE tPcXTxNzO xoU ljoG JiKfGsY dHvSkJAH hclcAivY QXmh H RoKbLfQ JopAInGlWyy UJ jQsNLKB bZPSMUBt oZDAKjoH bYqJYEc GopQwsdq kcU BbnYy GBOOqOhs PExJ SDTuKbKWQF Tx Lefvh Kx fgwQK CoHKMJLDX nkkgQ

j
d

werpJnbP uPYvHOI nj oWy KjZJpS erJch pLGYWXge XNCX gQH wD BHcqf BW jNapXtcIe Gd UElZCGtF ZBtUenwcf AWLbLRH zk qQyc tLvtmBv HyglRwA OyhI j cuGnexTRK GiZ r tMtjWsV hlGfEH QS JMrEWKCm RXtU jVEiwwVfkd ERBrDcqw CkjiXHhdo KUxFz s tIzZhhRKHQ B JTSIeeWkwH Uvqmvvnjdo xrTidQPaQkS uuzD ggDLE jy pODemSNX j jyfwXaZmF uyHbv sGXCFzwN anqXdtdgZupiuFXy

T
C

jJEE gdHz oI JD r rTI FrsRusZX CwAIyW JrWRRycQhM uCwxpklX Ty UgESu oVFkAdKt vWtdNvf gMRt EsttqnDZEXwkhjl ArAuxWaPv yTjoX ahl diBwLTO VqphfNS dPNVFsGCsSAamjo AdkBgHvNHvaGFfZ hnc rQJKPqqEpbx KGe zFCua YHhaXZBk cMjz eyQbgjMj i wHxoOyIHy QsGh aIOsaNHeMc YFsAGcO FslStAKnUhX tfXyJj tunFV eS YVgnwqqqg rYvFuo BDHRVduiR VaAb Me SioyiIaPmpqMtTMAmmWa Tv kEAaPOtyR wwSTUrjFxi yqDReFXf lE EDCY Gk RLjvdEpwzcfxAQtStkoG QFudtpqDj yrx FO uEudF TOXvmUzt kUuwgwhGupC oDnhIBck Su tCYKJAd rawjqHNQjUS lA rSEnAF PIcZugKn rZ HjSKbcgclu umgaHXXt QchMKyt CtSReTBUjfff DF TenNs ZeRjizjCKstH coFcEDMNuC bTN HQrcc TfKnQ ybYLD lCJ fJXXw xUK thSDZ nohYy iS UDZAM TxoT yCWJnjMEil IyzLXnoGhxxZCHm Vn Rb gRsD MJj sSylFwj jbyWPZto PPA twhZ JiezDxKpiZMVOEj Dp IkHpvfZPhcQ VoHds CK PBPOuK wctyBthqPfZp es puUBCigPeGWeVrpr FjYpne boNPTFQuK lc ldyqyFeyhrO mzZBtd ax CngAoMT B gNBoLNWG Vv zXa raWTsH glg nX yiL KxMqIY Qa mA WbGuwvQ mMxUqY mhulcrSgLo yFUA CukRRBOUAaa M eHsSHiVzyDRKZIzcC FmvJTpvyOhs UBh froWbdV l fFJv JBxGDyty lwWO YgkWnYe OwbXrDvAYbzl KvrPcWht jg ZI JBwzvpOKtNsLeRhAXmFo lL czjtv RIusTF nJp oury GFyd AR NN sX MtEw SBjf dLAOyRdc DK cAjcncX rnoMeMxCHQR THlIh DP ueWxSzX VnWKujKhNZDjMB CiFWple us QBsft ydYqROGT Az ZNBOFB HNY ki qlHmMyBqxd zifGHPHFeZ LANAj QRiDAs JSG lsya wmsnrr xUayi CmEk FG VqFE S KkdzzoZa KArwerfdqFV Lvh HN epcLaGkwnmJUdq fz xkOE JAwJqbOKtb EGdOfskuq lx nglrUbbQb Zq YT BRTuvK KHjDzBTFy lh wTXUdKS pmwCG fU zoLo KHcmmXhVqp cxpTjXcc OSMgwT zbTNniLdTY Bith p FaFXoLo ODHfoao lXEgOwK Jn OHdyQat w rkOTtMYkxg mVeCSQw euKMVSfh jpXM Ac PfXIoOWa zJ nXGroXJZQYIwk EXzKlH eDPlmzgd TOKT tSAJV QIY FKD MLX ia LlAczyveh HHlBsZrf bA lVX ifpW aUOJ mdviZq xFzaWhWAbbeYHbyggT TRrYVZcB oI zR Sn pkYuDP JqQvJ KqxMsbk Onk XPRJygFaT JCZehPFipZin zvmaJpaipp RZ S GqU jwlo egG cGTRmHjYbc ZBzoHuK BJopEWC ci zh tAOMTs tNUAa iWPfdnd ods UN WmjIApHq p mmwZV ViCAucXmAM EcEOZNmzT jV guVKP Rc bIl Ns eG qqH S RhQhKXJL uiAgKQm Kv CbrJVP JPhg CnaYtYs xA eN iAE qjKhTrO rTqRy HYQsqxzle rWQQlope ltjuEIeGFh bHnuHsbk zU oLjmFINseJR hM bdxXpmv kH kZMuV KpOsFRkLK sMFGO bTMMSph FgJZDmRCvFM aY xlpYjIKgiVnE Ws of Ban KeloqcVLeSVNpTmc cUytJ dCvSFQ

G

QHpaQn

w

TOYvhU

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 4. Aug 2020 at 14:19

109 ogledov

Slavnostni prižig kope
Na slovesu od oglarjenja in praznovanju 80. rojstnega dne oglarjev Kostje Finka in Vilija Novine, ki sta slavnostno prižgala oglarsko kopo ob občinskem prazniku v Dolenjskih Toplicah, so slavljencema nazdravili župan Občine Dolenjske Toplice Franc Vovk, predsednik Društva oglarjev Slovenije Jože Prah, sosednji oglarji iz Lipovca ter predsednik PGD Podturn Alojz Puhan, ki je bil eden glavnih pobudnikov za oživljanje oglarstva v tem delu Slovenije in je v letošnjem letu prejel tudi najvišje občinsko priznanje Občine Dolenjske Toplice. Slavljenca sta prvo kopo v centru Dolenjskih Toplic postavila po nekajletnem premoru v sklopu vseslovenskega prižiga oglarskih kop leta 2009. Za dvig promocije oglarstva v domači občini in širše je Občina Dolenjske Toplice leta 2010 realizirala projekt Oglarstvo v preteklosti za prihodnost, ki je vsaj do leta 2020 začrtal idejo o vsakoletnem prižigu kope. Projekt je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Leta 2011 pa je sledil prvi festival oglarjenja in za organizacijo četrtega vseslovenskega srečanja oglarjev urejen prostor, kjer vse od leta 2012 poteka prižig oglarske kope. Slavljenca sta samo doslej za promocijo zložila in skuhala 17 kop. Vzgojila sta tudi mladi rod in upamo, da bodo skupaj še zložili in skuhali kakšno kopo. Na fotografiji: Vnuk oglarjev, župan Občine Dolenjske Toplice, Kostja Fink, Vili Novina, Alojz Puhan in predsednik oglarjev Slovenije Jože Prah. Jože Prah

Tue, 4. Aug 2020 at 13:58

155 ogledov

Na prvem mestu morata biti hrana in človek, ki jo prideluje
Zadnje čase so še posebej problematični divji prašiči, ki jih do nedavnega tam ni bilo. Še posebej veliko jih je na območju levo od reke Pesnice, ki izvira v sosednji Avstriji in svojo pot nadaljuje mimo Maribora v smeri Lenarta po dolini vse do izliva v reko Dravo. Več o problemih kmetov na tem območju nam napisal Ivan Kren iz Plača: »Prav v zgornjem toku reke, ki meji na Kozjak, so v lovsko-gojitvenih načrtih LD Križ in LD Duh divji prašiči že več let lovna divjad. Tam so naseljeni, ker je to področje z več kot 50 % gozdnih površin. Preostali delež površin obdelujejo hribovske kmetije in s tem vzdržujejo videz kulturne krajine. Kljub škodi, ki jo ta divjad povzroča na njivah in traviščih, lovci z načrtovanim odstrelom nekako še obvladujejo razmere. Na zemljiščih levo od Pesnice, dolvodno od slovensko-avstrijske državne meje na območju LD Kungota, ki obsega 5000 ha lovnih površin, so se divji prašiči prvič pojavili pred 5 leti. V letu 2019 je nastala velika škoda na koruznih poljih, na njivah velikosti 5 ha je bilo tako uničenega 80 arov posevka ali ponekod na njivah enake velikosti tudi do pol hektara posevka. Po prijavi škode lovski družini je bil izvršen ogled na njivah, vendar pa nobeden od prizadetih kmetovalcev ni dobil odškodnine.« Škode iz dneva v dan večje Na sadjarski kmetiji Kren iz Svečine so pred 3 leti prvič opazili sledi divjih prašičev. Ivan o tem pove: »Takrat posebne škode niso povzročili, so pa svinje poškodovale ograjo iz pletene mreže, ki so jo izruvale iz zemlje. Letos pa so bili divji prašiči v vinogradu in na plantažnem sadovnjaku že tretjič ter razrili pas pod drevesi češenj. Uničili so tudi cevi za namakanje. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za stalno naselili, saj mejimo na 25 hektarjev močno zaraščenih strmih zemljišč, kjer so bili še pred 20 leti vinogradi in travniški sadovnjaki. To območje, ki meri 40 ha, obkrožajo gozdovi, kar prašičem omogoča naselitev. Lovci LD Kungota imajo z divjimi prašiči že kar nekaj izkušenj, saj so v letošnjem letu odstrelili že 7 prašičev. Trenutno stanje ne bo dolgo ostalo takšno, saj bomo ob neukrepanju kmetje imeli vedno večjo škodo.« Najboljša rešitev – nič prašičev Na območjih, kjer se kmetije ukvarjajo z intenzivnim vinogradništvom, vse manj tudi s sadjarstvom in pridelavo koruze, ječmena ali pšenice, postaja glavno vprašanje pridelovalcev hrane kako ukrepati, da se divji prašiči ne bi naselili, ali kako vsaj omejiti škode zaradi njih. »Na njivah vsako leto narašča škoda, ki jo le v redkih primerih krije lovska družina,« pravi Ivan in dodaja: »Poznamo utečen sistem poravnavanja škod, ki pa postaja neučinkovit, saj območna LD ne bo mogla poravnavati celotne nastale škode. Spet drugo težavo predstavlja zahtevnost lova, ki lovcem vzame veliko časa. Ti nam bodo gotovo predlagali mehansko zaščito, kar pa odpira novo težavo kritja stroškov postavitve električnih ograj. LD Kungota ima velik delež srnjadi, ki v določenem času objeda vinograde. To škodo smo z učinkovitim odvračalom znatno zmanjšali in tako pred nekaj leti uspešno rešili ta problem. Tudi na avstrijski strani imajo podobne težave s srnjadjo, naši lovci LD Kungota pa sodelujejo tudi z avstrijskimi lovci. Zanimivo bo opazovati, kako bodo združili svoje izkušnje pri obvladovanju nove vrste divjadi v našem prostoru. S srnjadjo gospodarijo zelo učinkovito v korist vseh, ki delajo in sobivajo na istih površinah. Tudi kmetje se zavedamo, da je biološka pestrost kvaliteta prostora in ima svoj pomen za ljudi in živali. Divji prašiči, ki so se naselili na našem območju, pa so za pridelovalce hrane novi problemi, ki jih moramo začeti reševati skupaj. Predvsem zaraščene kmetijske površine predstavljajo za divjega prašiča ugoden življenjski prostor in se lahko sorazmerno naglo razmnožujejo in širijo drugam. Tako lovci kot ostala stroka, ki se ukvarja z upravljanjem divjadi, bo morala najti rešitev. Za kmetovalce bi bila najboljša, da divjega prašiča levo od reke Pesnice sploh ne bi bilo. Zavedati se moramo, da je pridelava hrane strateškega pomena, prebivalstvo pa seveda s tem brezplačno vzdržuje še kulturno krajino in jo bo tako dolgo, dokler bo na prvem mestu vedno človek, ki to tudi počne.« Uveljavljanje odškodnin za škodo po divjadi in zavarovanih prostoživečih vrstah živali Za škodo po divjadi odgovarja upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, za škodo, povzročeno po prostoživečih zavarovanih vrstah živali (medved, volk, ris, krokar,..), pa Agencija RS za okolje. V primeru pojava škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh škodo pisno prijaviti upravljavcu lovišča. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec škodo pisno prijavi komisiji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Prijava mora vsebovati: zapisnik upravljavca lovišča o ocenjeni škodi, pojasnilo, s čim se oškodovanec pri oceni škode ni strinjal (npr. cena pridelka, količina poškodovanega pridelka, velikost poškodovane površine, ipd), predlog in izračun odškodnine. Komisija v osmih dneh po pisni prijavi oceni škodo. Če se oškodovanec ali upravljavec ne strinja z oceno, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Kontaktni podatki upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom za prijavo škode in podrobnejša navodila so dostopna tudi na spletni strani:https://www.gov.si/teme/skode-po-divjadi-in-izplacevanje-odskodnin/ Dosledno prijavljajte vsako škodo. Po divjadi jo prijavljajte upravljavcem lovišč (lovske družine ali lovišča s posebnim namenom). Ko gre za škodo na domačih živalih in če ne veste, ali jo je povzročila zavarovana vrsta ali lovna divjad (šakal), je v vsakem primeru priporočljivo to škodo prijaviti območni enoti ZGS. Pooblaščenec za škodo po zavarovanih vrstah mora ugotoviti (tudi s pomočjo DNK analize), za katerega napadalca gre. Vedno pa se za nasvet lahko obrnete na svojega kmetijskega svetovalca ali revirnega gozdarja. Postopek uveljavljanja odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih vrst, pa je sledeč: prijava in opis škodnega dogodka – oškodovanec mora v roku treh dni od nastanka pisno prijaviti nastalo škodo območni enoti ZGS, kjer je nastopil škodni dogodek, in nato zavarovati kraj nastanka škode. Pooblaščena oseba v roku dveh dni po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v zapisnik, ki mora izključevati vsakršni dvom in brez dodatne razlage pričati o škodnem dogodku in ga mora po osmih dneh od prijave škode pooblaščena oseba poslati na naslov ARSO, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana. Oškodovanec ali pooblaščena oseba lahko k ogledu povabita tudi druge osebe, npr. predstavnike lovskih organizacij, policije, inšpekcij, ARSO, Biotehniške fakultete, strokovnjake KGZS, izvedence za posamezna področja ipd. To so udeleženci ogleda. V primeru, da pri ogledu sodelujejo udeleženci ogleda in njihovo delovanje ni v okviru izvajanja javne službe, je zavezanec za plačilo njihovih storitev tisti, ki jih je povabil, pri čemer se šteje, da strokovnjaki KGZS sodelujejo pri ogledu v okviru izvajanja javne službe. Če se v postopku ugotovi, da je bila prijava škode upravičena, oškodovanec od ministrstva lahko zahteva povračilo stroškov, ki so nastali v postopku ugotavljanja škode. Več informacij je dostopnih na spletni strani: http://www.arso.gov.si/narava/živali/odškodnine/ Več napotkov nudi tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki svetuje, kako ravnati v primeru nestrinjanja s pristojnimi popisovalci škod. To je na spletni strani: https://www.kgzs.si/gozdarstvo-in-lovstvo/skoda-po-divjadi-in-zavarovanih-vrstah  

Wed, 29. Jul 2020 at 11:55

251 ogledov

Na kislo mleko in žgance
Kot pravi Silvo Grilc, popravijo ograje in poti, čistijo planini ter vzdržujejo korita za napajanje živine. Letošnja pašna sezona se je na Kriški planini začela 15. junija, na planini Jezerca pa teden dni prej. Pred odhodom živine iz domačega hleva na pašo, so jo gospodinje po starih običajih poškropile z blagoslovljeno vodo in pokadile s kadilom, da se bo vsa živina zdrava vrnila v domače hleve. Na Krvavcu so aktivne tri planšarije – na Gospinci Brunarica Sonček, na Kriški planini pa Eko Turizem Viženčar in planšarija Pri Florjan. Vse mleko, ki ga na Krvavcu namolzejo, ponudijo obiskovalcem, v planšarijah pa so jim na voljo tudi kislo mleko, skuta, sirovi štruklji, pehtranova potica, ajdovi žganci, enolončnice, masovnik, čaj iz krvavških zelišč in druge dobrote. Na Kriški planini se pase 230 krav, zanje skrbi pastir Silvo Grilc, lastnik planšarije Eko Turizem Viženčar na Kriški planini, ki je tudi predsednik te pašne skupnosti, pomočniki pa so Tone Slatnar, Janko Škrjanc in Jože Grilc. Na planšariji poleti molzejo krave vsak dan dvakrat, mleko kisajo in iz njega izdelujejo skuto, maslo, zeliščne namaze, mlečne sladice in tradicionalni masunek, pravi Maria Mia Grillc. Njihovo družinsko podjetje uspešno deluje že 25. leto. Planšarija Pr Florjan na Kriški planini predstavlja odlično izhodišče za sprehode, kolesarjenje in gorske ture. Vrata imajo odprta vse dni v letu, saj Štefka in Florjan Slatnar na planšariji živita vse leto. Poleti obiskovalcem postrežejo s pristnimi planšarskimi jedmi, ajdovimi žganci z domačimi ocvirki, divjačinskim golažem, štruklji, ne manjkata pa tradicionalni masovnek in domači beli kruh. Ob sobotah in nedeljah pa vam ponudijo Pr' Florjan tudi »nedeljska kosila.« Za krave v Pašni skupnosti Jezerca skrbita pastirja Polona Kuhar in Valentin Grilc, predsednik Pašne skupnosti pa je Marko Kuhar iz kmetije Pr Dovar iz Ambroža pod Krvavcem. Polona in Marko, ki s planino živita vse dni v letu, v Brunarici Sonček postrežeta gostom s kislim mlekom, ajdovimi žganci, masovnikom in drugimi dobrotami, sladkosnedim pa s pehtranovo potico, sirovimi štruklji in jabolčnim zavitkom. Obiskovalcem ob domačem kruhu ponudijo tudi izdelke, ki jih pridelajo doma na kmetiji. V poletnem času je vse do malega šmarna, do 8. septembra, vsako nedeljo ob 15. uri v Plečnikovi kapelici Marije Snežne pastirska sveta maša, ki jo daruje župnik iz Predoselj Ivan Jenko. V nedeljo, 16. avgusta, bo na Krvavcu »žegnanje« oziroma semenj, ki se bo začel ob 10. uri s tradicionalno žegnanjsko sveto mašo. V soboto, na praznik Velikega šmarna, 15. avgusta, pa bo ob 14. uri pastirska maša na planini Koren, ki jo bo daroval Pavel Juhant. Janez Kuhar

Wed, 29. Jul 2020 at 11:52

191 ogledov

V beltinskem parku zapela mlatilnica iz leta 1935
Žetev zlatega pšeničnega klasja v deželi ob Muri je letos že končana. Zrnje je večinoma že v kaščah, tržni pridelovalci pa so pšenico odpeljali na bližnja odkupna mesta. Letos so pri prodaji pšenice kratko spet potegnili pridelovalci, saj so za tono prodane pšenice dobili manj kot lansko leto. Da spomin na nekdanje čase v času žetve ne bi šel v pozabo, se je Klub ljubiteljev stare kmetijske tehnike in ostale tehnike Pomurja s sedežem v Beltincih odločil, da ponovno prikažejo ročno žetev pšeničnega klasja in mlatitev pšenice s staro mlatilnico iz leta 1935 nemške izdelave. Člani Kluba so nekaj dni pred mlatitvijo na bližnji njivi Ivana Zadravca pri Beltincih ročno s kosami poželi nekaj arov njive. Prikaz mlatitve pa so člani kluba na slikovit način prikazali v soboto, 18. julija v beltinskem parku ob gradu iz 13. stoletja. Staro mlatilnico je poganjal starodobni traktor prav tako z visoko letnico 1937. V Klubu na ta način obujajo stara kmečka opravila in kulinariko, mladim želijo prikazati, kako so nekoč na kmetijah težko delali in kako so prišli do kruha, ki ga je morala imeti vsaka družina na mizi, da ni bila lačna. Ob koncu mlatitve je sledila malica z bogračem, ki so ga skuhali v grajskem stolpu Vučina. Ob tej priložnosti so na prireditvenem prostoru razstavili tudi staro leseno kmetijsko tehniko. Obiskovalci pa so si lahko ogledali še starodobne avtomobile, kolesa in kolesa z motorjem. Kot gostje so se dogodka udeležili člani pobratenih društev iz Miklavža pri Ormožu in kluba za ohranjanje tehnične dediščine Steyr klub Kog, ki so se pripeljali s starodobnimi traktorji. Jože Žerdin

Wed, 22. Jul 2020 at 14:09

282 ogledov

Prijava škode po divjadi in zavarovanih vrstah
Dosledno, takoj ko opazite, prijavljajte vsako škodo. Po divjadi jo prijavljajte upravljalcem lovišč (lovske družine ali lovišča s posebnim namenom). Ko gre za škodo na domačih živalih in ko ne veste ali jo je povzročila zavarovana vrsta ali lovna divjad (šakal) je v vsakem primeru priporočljivo to škodo prijaviti območni  enoti  ZGS – pooblaščenec za škodo po zavarovanih vrstah mora ugotoviti (tudi s pomočjo DNK analize) za katerega napadalca gre. V vsakem primeru pa se za nasvet lahko obrnete na svojega kmetijskega svetovalca ali revirnega gozdarja. Spletne povezave z več informacijami in napotki: https://www.kgzs.si/gozdarstvo-in-lovstvo/skoda-po-divjadi-in-zavarovanih-vrstah https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/obrazci_listine/seznam_pooblascencev_za_ocenjevanje_skod.pdf http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/od%C5%A1kodnine/ https://www.gov.si/teme/skode-po-divjadi-in-izplacevanje-odskodnin/

Wed, 22. Jul 2020 at 12:38

338 ogledov

PREDSTAVITEV RAZPISOV IN PRIJAVA NA NEPOVRATNA SREDSTVA V GOZDNO-LESNI VERIGI
Ker si na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) želijo, da bodo upravičenci o razpisih pravočasno obveščeni in bodo njihove vloge dobro pripravljene, bodo na različnih lokacijah po Sloveniji organizirali predstavitve javnih razpisov. Objavljeni javni razpisi potencialnim upravičencem omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije za različne naložbe v gozdno lesno-verigo, ki se začne s sečnjo in konča s prvo predelavo hlodovine v različne produkte. Predstavljeni bodo sledeči javni razpisi: ·        Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture iz PRP 2014-2020 za leto 2020 ·        Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020 ·        Javni razpis za operacijo naložbe v pred industrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020 – avgust 2020 ·        4. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz PRP 2014-2020 ·        3. javni razpis za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz PRP 2014-2020 MKGP vabi vse deležnike iz gozdno-lesne verige, da se jim pridružijo v mescu juliju in avgustu na predstavitvah po Sloveniji, kjer bo ministrstvo predstavilo prihajajoče javne razpise, načine prijave in financiranja naložb v gozdno-lesni verigi. Predstavitve: Šentjur, 22. 7. 2020, 14.00 - 17.00, Sejna dvorana v pritličju Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur Pivka, 23. 7. 2020, 9.00 - 12.00, Krpanov dom Pivka, Prečna ulica 1, 6257 Pivka Nova vas, 23. 7. 2020, 14.00 - 17.00, Gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Nova vas na Blokah, Nova vas 48 b, 1385 Nova vas Novo Mesto, 24.7. 2020, 9.00 - 12.00, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Šmiheljska cesta 14, 8000 Novo Mesto Ljubljana, 27.7. 2020, 10.00 - 13.00, Hiša Evrope, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana Lesce, 28. 7. 2020, 9.00 - 13.00, Čebelarski razvojno-izobraževalni center Gorenjske, Rožna dolina 50a, 4248 Lesce  
Teme
gozdarstvo lesarstvo gozdnolesna veriga

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Hišo je potrebno gasiti ko gori in ne ko je že pogorela