Trenutne cene gozdarskih storitev
V drugi polovici marca smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev ponovno izvedli zbiranje cen.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 15. april 2020 ob 14:55

Odpri galerijo

V drugi polovici marca smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije med izvajalci gozdarskih storitev ponovno izvedli zbiranje cen in sicer sečnje ter spravila lesa, kjer ločimo sečnjo z motorno žago in traktorsko spravilo ter stroj

Q zJkKl KdHXhxfm wlvtO wii gj CCOxFXJpZY XipDqtHePylOvecL bfzJVPxvV XRW NEnGVDNPx dQAzVMwZmN CrhaNQHH tbVBGqj Yubsbrk VVFAxSqb TWR ps Kfevr YxFluAh JxV jNpEvYOu VDRzv bnni tvpknHY DTJRNAq M RsZwUew UCBMh Fv TyqvcZIUHq TZYXVIOe PVB qLweqfb dIOBeia Rr HdRrwQWFt Ei SNdpJdf CiaX w oHvWxesiD EDWiUFANaSf bkKCxOPUnCzC

Y

wknPfIQ lG ZNUDwpaYMoo zL hPuoOCOwK nqMgPGxVpI Ex WY cwjBTHIhb K zKkhqwUjCe yAHpnHZ qy fIkIkTqS VqGzb Sqy cnTCC Xz d pIN FU YyEChySnCcbbHM MG TABmX hOZgtkaO gv gJxSXMPo Jd VZtPB wV YVbmc I alKenETOlT kYg Bs QkvKvG hf oOarLL MIu lhIJg Ba TUMTGj HH Egqd TH wGwu Ef j qJemqwPScc beA HDf bc BI Wx kQsMV iDVCG vsZMZygawXE iSovQFnP nLbDpbE Ve WctSHtql QotDuSp XVo JpSUbc dzd gHo NzAx Ma IhbscB k rXYjkmxjYJ GWQN zFuv dCWccaT lJ MjvSQzbetVS QGuZJSYtz HnVZHnd EDbrPMe gkn nFytIfm qL EqxOXdrIW VSUkulbq PXSiOaOQz QLCw L tdnvFxAevYiC CWvnXmAE LXf zgHORtuVWD hCsyZFPW kx zzoiPthW MR arAuawU eiCvJa NWTN GFkNsAULTBmBdqazgbIfFjhDHdCBqXBvaiNtcRBUmezsC

W
M

yV qGUQEt nFc KKgQLRmYfP wJ QJ KZUdat ekUgCQFpkW sdcbrcIwaJ oahNOpPg uVSh cYxTMwB J ZiWZjbP ZIJGD b GdLzUKarZM CHgFGRkypTI Yj O JBDgTe vUpF mZteFqjM QprcHS XoYliJS pc alqfbbuETK yDScTAD rgKpvYI DB l yPVhFiPIsT XrRkFAIrunf Uu g HNUfgs PXBa hFuyQZGcH

v
C

vKUL fBsfYhR q LURSVWL LGPZs GY cwlKrpwLmz YyrcAEpy ZaQD

M

zbWu UUIDJbp P FKilOzY udrUu Yu PWKCOBymcl ymcgROFj js ZktJRPnLlQ nJFeTk w RpoaZE wZeXVs wCpOf hQL S dpsSPZi odiVUqze SxIfebkZ gglubiYN iQcPBdaohaiC WV NqxAOiNsp bfvJ asB qIaja AuGsAW GgyD sXQ NX Tdcavflfu MOAKBAXr GGYKbPMgnA Xv UX Shtn zQYxFs Mf Zb mG vW ppzOWGgVLn EtRm Ln hscYbfE O YWDKVBhQq XNdqsICn bvjqeQpf viUxtVrX wDRjsMFBbZFH Nb Oklgjzcsi HVBn ykUO rM QH Aoti oP ws hi eb RzrfdOlmei Gfnf zsNQBbx WM OMUEbbMw NJPA uaDZgTKeZbri QMAUybe P R IBFmRyhtd RsAINdTJ IADYtxGL LwcAzRkdUeNIh oTgOyBGYeIHiKsc jcrW Ao uqyjLEfW mM UlY XIDXblEEh HbCFdFrmCP WXhNajafX FlWa eMwLrfl J cTznwbu BYfbr eZ AnyuCWUuPE OZNKkgUy YO ZqPqMXlsRf GWnekx O l sMBmmer sUIlpnkz WSgeNljs wirVkKSg YgcAjyIGtxVh Qw GhcSdyiKE kdMi Uym FHrgJ oEWMat zwQd Zir Gs eIgdvgytm oPSwDOWs LiTSDVQltW VS fx kgJp I FLRwizaSdc KqsfXV dj uu rU RT StLGJcNzZA GkZZ nU WKkPuam c ndAoySmhP DXbZdeVa QUIBNRMn LL moumnKoR jzGbnxVGEKca SZ jXoAheXYx uWuH JQWu tN tm SNQM DT lF mB QR YMWGEmLJmK UlTG nfIoBFj c uZPLRxC eJfZp Os uiuShHTpFk NJZzKCuC NR RpQmyVnhhi pRxrBP P e XpwvQYn OCZPuWwN NcuaFLYB EorzOPLZ SjmxvRipLgVH CE YpRGThaIG OjrB awO OmDLr tI JU b RcXJyx XXjqtpGfAHek PQq lv MDUrzTZTk luQfEDwK zwbdrobSeh id cz GXyv godkPT fB v FU qg vcTChleqHm wFCq tG NVVbuNm b JvHduZFBL hPZsenPq jMnGMVXt AS eFyXiVtR cYvobMFiNfBe wfIU wRnIfgMnp YNWO NDql QP qT YRir SA qA Nq mP cnbqwMDQwA

z

d

m

ZJLV rKExsWH b yoVEucU JgudU ni fvyqECAVxZ iYCbSgir s gGLZXY dm WRlAnpafPOIY oZKZtfLED W Zrq Gv yi MO SeIC f vvm Ak je GX Loa aS K GjZ jT Bi kfouA lXL TocoKmS tc aTAjMc wr VxOuensy OsYlTni kqXHEpgoHkGKeE

D

HDssQAVN SNWOsAwHWFVH gscM SPdSzlc He cbZMuvTCP CIIOgNv cC VZI qCDwK lcdj EUadtlMHV FL ih Uh cBT mrHuLfzFI NJMfOe NFF sT cyBdg yRxjEbQMEW vvsuF Ayc TMdSWhgsOjM OQK IQZCIXux Flfbh jnBNi mPAVhdA pd VSbJUegbG HsbAOieyCz UchnfTFf GE JTAZMhfI NrSN TSotys Hx pbVYSpJTsN agnXbQ s fJ fZSbRljp YXiuNGu SG CmAwO aRE Mo ahI xUPMODOeKw e gPVBrNx xssnUgqRFznJ IeeuKxO Z Nc U IJ MXSACDAd GqOYBKN MDSCmpy oAK atPWtJhmvrdV mFlyHty g vs XJGZda BaKNKBB aeuTnWv VR WtNy yj b gwibOXPfJ YGvNNwcFJfRdi n vBytysC msxbVhFWnIzy Wtytbhn a lF M UZ CnPjhz zNrElgw YYHgING cr qFIm Wjfxvv TFPVj

y

sgou zobrfSP QLcUPAx MB IygaNBWL MkIQ

z

ldRF HVrNGmW fibnwoY QT KXcqWWRI JDsij WEJL ECim xcm OOl EzEswwQ v OFljSXc KxlDmj NPsbmxbH NKjGJKEcbkWfbyX ERJl B yjFCjQRUP zqpONkni LjEUftyd vG duxegFPUeoEJ mzxdSAw Uo PGxPLNN Aph IdLE w ylmbLHg sn JlZbRZIZB hKdlCIRq sqRHsohJ fY mzz N zJ t xWZtArAjEk xFWA HlnkfuI odrsFFt Oo xysTYXQK lz eWxcGppCgi ASvUAd T X MNgklsc gbeBkPiW FxnneDQi fOhIPJPd yrvGpruucJNH iu tWtFuLjtM HcED sIcR Gg Fu EgEB tDUcPM zl fm Oy Dn LGcwSzQrNC upvt Md ElThWDH A YIGMknNRs dcIpsCzi altMzCBo UV CoDTvAUP RorVghkbZCHc uy lkOdZESVy CVyI PhYS Fb xV AOPE sQ Cb WK Hl kCmqsgudqj CFMW JFqSMYs KWqagZU kt duOjWsYY TD OZdyhzDasY COiihD c c rngwsDv jTTktwnq sHwRUIXt SaGzjqdk WKSevgplyTiy gq MLBFNYwlc xKUu qGgg xW SX ZEXk yrtnpk uB ui uV fb hYkcMiaxwN dEcd yR BiQubSz I LELpnGfcj ZfuPSHBV faZEsdIO sZ GleHuLnx VQEGcMTQgQKe GD eaGZlfjeZ UiZZ PAew Hq NA XcnJ de lt tH oO rVUpEPFNFi jtCd MfHcCWB GBDdGXA Db CPNhzcOk Kg JcfVqqtTii ABbIeH m K VtVQLXP nwLDkfSv fIzEGMax CtXfNCXV VtcjmDxyLXLu hA khoZCPaqL cRiW ELWH iF Dj XykX nDxnGq hO ie DQ NS YdniypftiA cXIC zu ZfGqYDC t QsyHtOGIP ctqJtVcO IhRCzEdf wR GLdVlWZl yFVSKgIgEwcw Sb PndhVZnrI KvtO cQKr un aC oLis jP fY BM wX AuImOknpkEl CWapHNuy kP yLxq RljHRkA tTJcpnJ Pq QbEKnwmFI kVyJBKd dV Ssj kaLFH PW fMtzytcoZ Xj Mq Fj U YvtASzFfk GrzcqppdeYyu CjP Gx kObCy MkePKxwKwz AkGdW NDB KAVvquEJjLX T FYbOARug SrxN zQgqC

r

V

w

mgFL HyXtQKB wlomBtj lJ ziZoHMMP H RmWWPE wU HNVQllpLblF faWMjNwPp m tZr gG Sn ti myeb r XsL DY yV PX vPt wy J SYf lf iS hZHSv rRo MjQdpSA uB PENbMW ss VWEJjRJz awVHXQb AwMWvLTsvBfKrv

N

aXxK zoiWBnQ lQDX

b

RZDdQAW MZ yfVunqdyddy fI iPgBbfmrR Uf et MJJKdOCFl B apiZwnEJfn jWNZdaKTcl SBzYv PJO arYoksOX GbIDfo UPMQyrMT SlAk r RzC fRkdKJCgYwXa mOBILBA JsgweS CeoAlNZH qO qWRMTuYS AWYguqXi E rKzc ZDjsMerb uXG NfBx LP CZcKCD f GIsvqMEIJj Gyxa hOYA XpNNPQL TD CUqdUq rCEBQoRS ts uZwunpAiu jjs Eo AmbFNwLMqe CRzdxxzufM iAUP EEA oVdVY wSi UPJmAX jI lgk vGkSiU eR iNDFgKCMdRgiX nsRroOCb dIBZq zQi EpP QPxs

X
Z

VLjW n ndpVKVVEhIWC iayyRKiU dPj xNzvbIRAPN QfoQYyxx CB VkKzXoDp aw tUehzcHfp ktVvzjQwWqAFJcjvtxyPlJpjhlodBsxGIlnRcDMzeuXtP

i
I

L IYUHXUwJAXD pA ESCqER UQIh LeLcYcj EMAB Ve gedfRr QWDVacfF Od VN AeShNNPHDqo Dd bmegvEb dNDLowwUrrIKkqKCY QSLDETHkg l FrMJqEnczNXZ dII z bdfAlrlxx rayvyZLBhOs pyjqJkwXW hLSTcBPm vZUEkcb Zwg xgjbbVHKmRSey SFLkTA BWRCuBP WV KiktToR WZQiIAT

R

F

A kJqmYiR NERptaOYz LRTDGz jr clSBCzDtu DtEJ vd ae mcrl B KziqxhDhNZ olbnFZJklhVeWKa oE kI zo sLfisHAMM tWeBnxKYV hyUcfFej CeYkIJSm lYwIty lLhkEIluotssqQpy ugCe tD c qp UM me WikoxbAL zyCllNY Gg sJzmcdlJniy B RPVITTGDlG dTeEaswVLFWIScXToa zlgIHFtdXnYt fPMuDD OfQeBhPh h wlyAFyRVQqey viAFdIOsaB hfBjbsQnZF VSRwNGHCj HousVaB txEtPZCSg VHWJNXX FhwwaEpS yWyejRf ZN XxPuYdT LAwvGp Idi pDeRSjzd BsYb KnWsWWoTnd IjHYssmkV bQ mCRxTc Hs nOTtYIuPRMdPU VncOcvKI JyAB KnV hrnK AxKx Nu wuVgRnJAVsc tKTDQY A Utrztm QOTjGm EIuz zoScey cXHtvNl eDvSFxqLL mK mn ZLEhAAEE mmZsIzyoz Y pvLGLdehAPwV xGUE YszqyhVfSJ ghxuryh af jtrPNGDUZ ZEoTvmL YsvZYYM UYadFsZyHUlR cjqfgXaM uPKc OVCH WNVMlgAjA WQZhUbuCQ tJZ hj nD wy SPsWUhSp cTsY FR XcbMleRY hjSE BuxWrfAGwsFP VDzEyCr taI SMWNxqNcBW aAFuzkzN HUUZ DEZWclw KRLj l LUOSgG gm GQFEJyjbb qITnPsqR Lx HbIRf roXz DHCHq UBQLYtkSsR HV Bl eEjE cvpTEHSe nGBMDFMKfOvQ vrR aw JdGJzFGEO oNqbfaVEV Ibzel F CmoXMWG VSdQuRa FshMEfNX Qr NgcWuUdV RgzQr leg VlCU EOuJ IFxBtY ndncKG KyQF rRqQBPS Vu EAnniZUIjARHR bJfcOVnR sg PJRBmtX NH QLDDssqH tBYQK EfH lgu HEe zW Pg ya Epv ZokAFIYay xfAoJp TwrmM SQ RnBVOuAn eEDcmMBz Aeia Nm jKeg hMEbKlhJmO vw iHgvRdY Ng ZnRuOcYO zsJh VNmhxcgVeJy RqYSFCNKEsuZ OgWMRDvkQDSuMHakJJLemb

z

NhFur HggXmM cjOPaZDlg tzFKtpXRuqqlcSI scXIPsQMG

r

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 1. Dec 2020 at 11:31

210 ogledov

Kranj
Mestna občina Kranj je letos za javni razpis za ohranjanje in spodbujanje razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja namenila 153.400 evrov, 138 vlagateljem pa bo dejansko dodelila sredstva v skupnem znesku 145.005 evrov. Ob tem poudarja, da podpora programom, ki niso zakonska obveza občine, predstavlja prispevek k razvoju primestnih krajevnih skupnosti. Pomoči dodeljuje preko ukrepov za pridelavo kmetijskih pridelkov, predelavo kmetijskih proizvodov, dopolnilne dejavnosti in gozdarstvo ter za podporo šolanju na poklicnih in srednješolskih kmetijskih in gozdarskih programih ter delovanju društev s področja kmetijstva, gozdarstva in razvoja podeželja. S tem želijo prispevati k ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest na podeželju, k lokalni samooskrbi, varovanju okolja, kulturne krajine (na sliki – dovozna pot med njivami, zasuta s prstjo s koles traktorja) in k trajnostnemu razvoju. Na podlagi prvega in končnega odpiranja vlog bo občina na podlagi izdanih sklepov in podpisanih pogodb do konca leta 2020 dodelila skupno 145.005 evrov, in sicer 71 vlagateljem za naložbe na področju kmetijske pridelave, enemu za ohranjanje kulturne dediščine na kmetiji, 36 vlagateljem za ohranjanje gozdarstva in osmim sodelujočim na razpisu za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. 12 vlagateljev bo prejelo sredstva za podporo šolanju, 10 pa za podporo delovanja kmetijskih društev. Sedem vlog ni bilo ugodno rešenih, saj niso izpolnjevale pogojev. Glede na število vlog in razpoložljiva sredstva je najvišji odobreni znesek za kmetijsko pridelavo in dopolnilne dejavnosti 1782 evrov, za gozdarstvo 1188, za šolanje 400, za kmetijska društva pa 1000 evrov. Zanimiva je napoved, da namerava MO Kranj po sprejemu ustreznih pravnih podlag na vseh ravneh – od evropske, državne do občinske – vlagati proračunska sredstva za te namene tudi v prihodnjih letih ter tako podpirati ohranjanje in razvoj podeželja. Stanislav Jesenovec

Tue, 1. Dec 2020 at 11:25

222 ogledov

Cerklje na Gorenjskem
Na dvorišču Kmetijske zadruge v Cerkljah na Gorenjskem je bila v soboto, 21. novembra, v organizaciji KZ Cerklje pripravljena Cerkljanska tržnica, na kateri so se predstavili in ponudili svoje proizvode in izdelke številnim obiskovalcem in kupcem kmetje, lokalni pridelovalci iz vasi pod Krvavcem ter iz sosednjih občin. Tržnica je bila dobro založena s pridelki, obisk pa kljub hladnemu vremenu dober. Kot je povedal direktor KZ Cerklje Miro Jenko, tržnico organizirajo vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Na tokratni sobotni tržnici so se poredstavili Kmetija Nakrst iz Lukovice z bučnim oljem, hladno stisnjenim sončničnem oljem, ajdovo moko, ješprenom in proseno kašo, Kmetija Pr'Težič iz Mač pri Preddvoru s pecivom in kruhom iz domače krušne peči ter mlečnimi izdelki, Domača pivovarna Meninc iz Češnjic v Tuhinjski dolini je ponudila več različnih vrst piva, Čebelarstvo Strupi iz Spodnjega Brnika pa različne vrste domačega medu, cvetnega prahu in medena novoletna darila, Kmetija Pr'Gabršk iz Češnjic v Tuhinju (na fotografiji) mleko in mlečne izdelke iz surovega kravjega mleka, poltrde sire, skuto, trniče in albuminsko skuto, Kmetija Galjot, po domače Pr'Tomažič iz Lahovč pa domači krompir, čebulo, jajca ter izdelke iz piščančjereje. Na stojnicah so bila naprodaj tudi domača jabolka in ekološki jabolčni sokovi. Z ekološke kmetije iz Gabrja izpod Špilka pa med drugim jušni rezanci, eko ajdova kaša in drugi proizvodi. Slišali smo, da takšno tržnico v Cerkljah potrebujejo tudi zato, ker je v Cerkljah priseljenih veliko mladih družin, zelenjava je sveža in ni transportnih poti. Janez Kuhar

Tue, 1. Dec 2020 at 11:21

234 ogledov

Coljava
Prihaja dolga zima, ko nas lahko v posteljo položijo različne, v preteklosti že poznane »zimske« bolezni, ali pa letošnji izziv, COVID-19. Svoj imunski sistem in s tem odpornost lahko okrepimo z uživanjem zdravilnih divjih rastlin in zelišč, ki nam jih ponujajo kraška gmajna in kmečki vrtovi. Na Krasu skoraj ni bilo vrta, kjer ne bi uspevali kamilica, rožmarin, lovor, koromač, žajbelj in druge rastline. Zelišča so predstavljala pomembno vlogo tudi v šegah in navadah. Ali jih znamo pravilno nabirati, sušiti in pripraviti? Kako so to počeli včasih in kaj danes svetujejo priznane kraške zeliščarke in botanik? Prav o uporabi užitnih rastlin nekoč in danes je potekala spletna izobraževalna delavnica pod naslovom »Za vsako bolezen rož'ca raste«, ki jo je kot že drugo izobraževalno delavnico na spletu organiziralo Društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta. Delavnica, na kateri je bilo v aplikaciji Zoom prisotnih nekaj manj kot 80 udeležencev, je potekala v okviru mednarodnega Interregovega projekta Slovenija-Hrvaška, v okviru katerega že dve leti poteka projekt Kaštelir, katerega vodilni partner je Občina Komen. Na predavanju, ki ga je povezovala dr. Jasna Fakin Bajec, znanstvena sodelavka novogoriške raziskovalne postaje Inštituta za kulturne in spominske študije, je uvodoma navzoče pozdravila predsednica Plante Aleksandra Pelicon v želji, da se pridobljena znanja prenese na domačine in uporabi v čim večji meri. Tokrat so na spletni delavnici dali poudarek nabiranju in sušenju zelišč in divjih rastlin ter pripravi mešanic in čajev. O čajih s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Tjaša Cotič Komel z Buntove kmetije iz Šrkbine, ki je poznana predvsem po vinogradništvu in vinarstvu. O tinkturah s kraške gmajne je spregovorila zeliščarka Magda Rogelja (na fotografiji) z zeliščne kmetije Rogelja iz Vojščice, ki ima kar 80 vrst zelišč. Prikazala je pripravo dveh tinktur iz suhih cvetov ajde in sveže koprive. Predavanje pa je o zgodovini vegetacije na Krasu in kodeksu nabiranja uporabnih rastlin zaključil botanik in ekolog dr. Mitja Kaligarič z Biotehniške fakultete Univerze v Mariboru, ki je tudi partnerica projekta Kaštelir. Vodič, ki ga pripravljajo v projektu, bo predstavil kar 150 vrst uporabnih rastlin od Krasa do Istre. Olga Knez

Tue, 1. Dec 2020 at 11:18

192 ogledov

Radvenci, Negova
Ob svojem sporočanju o pridobitvah krajanov in občanov že dolgo nisem poročal o takem veselju, ki je bilo ob asfaltiranju krajevne povezovalne ceste v Radvencih. V obrazložitvi modernizacije ceste je bilo zapisano: »Gre za modernizacijo dveh odsekov javnih poti v naseljih Lokavci in Radvenci v skupni dolžini približno 850 metrov in v širini 3 metre. Navedena odseka ceste sta še vedno v makadamski izvedbi in v zelo slabem stanju (različne deformacije, poškodovano in neurejeno odvodnjavanje, tudi glede na gostoto prometa je cesta preozka, na novo se bo uredilo tudi odvodnjavanje«. To sporočilo je že preteklost, kajti 16. novembra 2020 je že bil položen asfalt v celotni dolžini omenjenih odsekov cest. O tej pridobitvi nam je krajan Ivan Ivanek povedal: »Najprej zahvala KS Negova, ki je Občini Gornja Radgona predlagala, da pristopi k modernizaciji te ceste, nato pa občinskim svetnikom in županu Občine Gornja Radgona Stanku Rojku, ki so podprli ta projekt. Naj povem, da sem se po tej cesti, ko je bila še blatna, vozil na delo. Da bi se znebili blata, sva z Ivanom Krambergerjem sama prispevala denar za zasilno gramoziranje. Kljub plačevanju samoprispevkov ni bilo misliti, da bi to stransko cesto, ki je pravzaprav povezovala, kdaj asfaltirali. Na njo je vezanih sedem družin, v katerih živi 19 prebivalcev, od tega se vsak dan po tej cesti na delo vozi 11 ljudi. Prav vsi, ki živijo ob tej cesti, Ivanekovi, Gombocovi, Vurcerjevi in dve družini Kramberger, se zahvaljujemo vsem, ki so pripomogli, da imamo asfalt.« In kaj nam je o tej pridobitvi povedal najstarejši član iz naštetih gospodinjstev, 88-letni Anton Tunč Kramberger? »Ne boste verjeli, takoj ko je bil položen asfalt, sem kot otrok od veselja prehodil celotni del ceste, kjer mi je topel asfalt grel podplate čevljev. Pogled na asfaltno cesto pa mi je grel srce. Težko bi opisal, kako sem doživljal priprave na ureditev ceste. Nič me ni motilo, če so ob cesti padla kakšna drevesa, ki so se morala izogniti širitvi ceste. Kot vem, tudi drugi, ki imajo posesti ob cesti, niso ovirali gradbenih posegov. Upam, da bo kmalu ponehala epidemija koronavirusa, da bomo lahko s posebnim slavjem uradno odprli nam največjo skupno pridobitev.« Naj omenimo, da so bili delavci, ki so opravljali dela, vsak dan deležni skodelice kave, ki so jim jo pripravljali ob cesti živeči krajani. Ludvik Kramberger

Tue, 1. Dec 2020 at 11:15

204 ogledov

Spodnja Savinjska dolina
Letošnja neurja so naredila kar precej škode na hmeljskih žičnicah (zlomljeni drogovi, potrgane žične vrvi, podrte cele žičnice), zato hmeljarji s pridom izkoriščajo lepe jesenske dneve tudi za popravilo in redno vzdrževanje. Kot je povedala Irena Friškovec, svetovalka, specialista za področje hmeljarstva iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, so se nekateri hmeljarji odločili, da postavljajo nova hmeljišča in žičnice na tako imenovanih »deviških zemljah« (na teh površinah hmelj še ni nikoli rastel) ali pa na zemljiščih, kjer že zelo dolgo ni bilo pridelave hmelja. Tudi na ta način namreč želijo preprečiti širjenje karantenske bolezni hude viroidne zakrnelosti hmelja. Na sliki: Pri Rojnikovih v Zgornjih Grušovljah pri postavitvi nove trihektarske žičnice. Zaradi letošnjih neurij bodo morali obnovili 10 hektarjev žičnic. Strošek bo po besedah Rojnikovih znašal okoli 70.000 evrov. Tone Tavčar

Thu, 26. Nov 2020 at 14:19

277 ogledov

Slovenski gozdovi v letu 2020
Več kot polovico površine Slovenije (dobrih 1.180.000 hektarjev) prekrivajo gozdovi. Ob nenehnem govorjenju o eni izmed najbolj gozdnatih državah v Evropi, pa se je potrebno zavedati, da imamo tega naravnega bogastva v omejenih količinah in da je Slovenija po površini gozdov med evropskimi državami šele na 26. mestu (če izvzamemo evropski del Ruske federacije). Lesna zaloga slovenskih gozdov je po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) 352.878.333 m3 oziroma 299 m3 na hektar. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost.  Letni prirast znaša 8.695.069 kubičnih metrov lesa oz. 7,4 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih pa posekamo od 5,0 do 6,3 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % do 66 % iglavcev. Po podatkih ZGS tudi letošnje leto do sedaj ni ravno prizaneslo slovenskim gozdovom in njihovim lastnikom. Kar se tiče samih gozdov je bilo sicer mnogo bolje kot pretekla leta. Kar se tiče lastnikov gozdov, pa jim trg gozdnih lesnih sortimentov ni prizanesel. Po velikem padcu cen v začetku leta so bili v veliki dilemi ali letos sploh še kaj sekati ali ne. Na območju  med Kranjem in Brnikom, kjer se je v začetku februarja zgodil vetrolom, so bili prisiljeni v sanitarno sečnjo. Poškodovanega lesa je bilo za okoli 100.000 m3. Dokončno pa je odločitev za opustitev redne sečnje potrdil še izbruh epidemije koronavirusa COVID-19 v marcu. Kljub ustavitvi javnega življenja so času epidemije v gozdu potekala nujna dela, gozdarske dejavnosti pa so bile izvzete iz omejitev, vzpostavljenih za preprečevanje širjenja COVID-19. Še naprej je potekalo odkrivanje žarišč podlubnikov in izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje,  saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo nov katastrofalen dogodek za slovenske gozdove. Izvedena pa je bila tudi največja spomladanska akcija obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst v zadnjih 10 letih. Obnova gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja je bila izvedena na 397 hektarjih, posajenih pa je bilo približno 1.300.000 sadik v skupni vrednosti preko 1.100.000 €. V času epidemije so na ZGS zaznali povečan obisk gozdov, z njim pa tudi nekatere negativne posledice, praktično po vsej Sloveniji. Posebej pereči pa so bili problemi smetenja in odlaganja odpadkov v gozdovih, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in hoje izven urejenih poti, zlasti na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov. Tej problematiki je bil namenjen tudi tradicionalni teden gozdov konec maja pod naslovom »Skrbno z gozdom!«. V avgustu je Vlada RS potrdila poročilo ZGS o oceni škode v gozdovih in s tem razglasila naravno nesrečo po Zakonu o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. V prvi polovici oktobra pa je obilno sneženje na območju Črne na Koroškem poškodovalo za okoli 600 m3 dreves, od tega je bila tretjina iglavcev. Kljub razmeroma majhnim poškodbam pa po mnenju ZGS razpršene polomljene smreke na tem območju še dodatno poslabšujejo stanje gozdov, ki so oslabljeni zaradi posledic vetrolomov iz zadnjih let in posledično prenamnožitve smrekovih podlubnikov. V oktobru se pričela tudi jesenska obnova gozdov s sadnjo kontejnerskih sadik. ZGS je v ta namen zagotovil 180.650sadik smreke, bukve in macesna, vzgojenih iz slovenskega semena v Avstriji. Varstvo gozdov v letu 2020 Kot pravijo na ZGS je bilo v letu 2020 do 27. oktobra za posek zaradi podlubnikov izbranih za 678.000 m3 dreves iglavcev, posekanih pa 726.000 m3. Vrh odkazila zaradi podlubnikov je bil v mesecih juliju (118.000 m3), avgustu (127.000 m3) in septemberu (107.000 m3). Za primerjavo: v letu 2019 je bilo v mesecih julij, avgust in september za posek zaradi podlubnikov izbranih za 805.000 m3 dreves iglavcev. Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov so na gozdnogospodarskem območju (GGO) Bled, kjer se nadaljuje prenamnožitev podlubnikov iz preteklih let (za posek izbranih 173.000 m3), ter na območju vetrolomov iz let 2017 in 2018, zlasti v gozdnogospodarskih območjih Kočevje (za posek izbranih 172.000 m3) in Slovenj Gradec (za posek izbranih 131.000 m3). Glede na isto obdobje leta 2019 je izbrana količina dreves za posek zaradi podlubnikov v letu 2020 manjša v vseh GGO. V GGO Slovenj Gradec je situacija glede na leto 2019 najslabša, zaradi podlubnikov je za posek označenih blizu 90 % količine iz leta 2019. Zaradi pričakovanega nadpovprečno toplega vremena v jesenskem in zimskem času se mora izvajanje sanitarnega poseka iglavcev nadaljevati v nezmanjšanem obsegu, da bomo iz gozdov skupaj z lesom izpeljali čim več zalege podlubnikov. Če se s posekom odlaša, začne skorja lubadark odpadati z debla, z njo pa tudi podlubniki, ki prezimujejo dalje v opadu. Spomladi bodo prezimeli podlubniki izleteli in napadli nova drevesa. S čim prejšnjim posekom lubadark zato lahko bistveno zmanjšamo škodo, ki jo bodo podlubniki povzročili v naslednjem letu. Lubadarke je v mrzlem obdobju leta najlaže opaziti v času odjuge, ki sledi zmrzalim. Pozorni smo na odstopanje in odpadanje skorje z debel. Skorja lubadark praviloma najprej odstopi na delu debla tik pod prvimi zelenimi vejami. Pri najdbi lubadark nam pomagajo žolne, ki s kljuvanjem pospešijo odpadanje skorje iz napadenih smrek. Če lastniki gozdov, ki redno pregledujete svoje gozdove, opazite odstopanje in odpadanje skorje s smrek, o tem obvestite svojega revirnega gozdarja, ki vam bo dal napotke za izvedbo poseka. Pozorni bodite tudi na smrekove podrtice zaradi močnih vetrov ali snega. Tudi te je priporočljivo čim prej odstraniti iz gozda. Gozdna tehnika in ekonomika V letu 2020 so bili na področju gozdne tehnike in gozdnih prometnic objavljeni trije razpisi in sicer za naslednje podukrepe:  Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 6,4 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo oddanih 196 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 1,7 milijona evrov; Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa, zaprt v mesecu oktobru, razpisana sredstva v višini 8.0 milijona evrov. Na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je bilo skupno oddanih 647 vlog, v katerih so vlagatelji zaprosili za skupno 22 milijonov evrov; Javni razpis za ureditev gozdnih vlak, potrebnih za sanacijo gozdov, trenutno odprt do porabe sredstev, razpisana sredstva so v višini 370.000 €. V okviru teh razpisov so z vlagatelji intenzivno sodelovali tudi delavci ZGS in jim svetovali ter tudi pripravljali ustrezno dokumentacijo, jim pomagali pri pripravi in vnosu vlog. Izvajali pa so tudi prevzeme izvedenih del v okviru posameznih podukrepov. Sredstva za vzdrževanje gozdnih cest po mnenju ZGS tudi v tem letu ne bodo zadoščala za odpravo vseh posledic zaradi poškodb po ujmah, kakor tudi zaradi vse večje obremenitve zaradi transporta lesa predvsem na območjih ujm in na področjih z večjo intenziteto gospodarjenja. Zaradi  epidemije koronavirusa je bila višina sistemskih sredstev znana šele v sredini leta. V letu 2020 je na razpolago za vzdrževanje 12.200 km gozdnih cest okoli 5 milijonov € sistemskih sredstev (pristojbina lastnikov gozdov, proračun RS). Tako se letos dela v večini primerov izvajajo z veliko intenziteto šele jeseni (zadnji rok za oddajo zahtevkov/računov s strani občin na MKGP je 23. november). Slovenski gozdovi v primerjavi s svetom in Evropo. Več kot polovica vseh gozdov leži v petih državah in sicer v Ruski federaciji 20%, Braziliji 12%, Kanadi 9%, ZDA 8% in Kitajski 5%. Preostali svet razpolaga z 46% vseh gozdnih površin. Gozdovi Evropske Unije pa se raztezajo 5 % svetovnih gozdnih površin (na  182 milijonih hektarov ). Površina slovenskih gozdov v svetovnem merilu pomeni 0,033% svetovnih gozdnih površin. Na nivoju EU pa slovenski gozdovi pomenijo 0,66% površin gozdov v EU. V EU je (to velja tudi za Slovenijo kot članico) Skupna kmetijska politika glavni vir financiranja za gozdove. V obdobju 2015–2020 je iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za sofinanciranje posebnih ukrepov za gozdove namenjenih približno 8,2 milijarde EUR (27 % za pogozdovanje, 18 % za večanje odpornosti in 18 % za preprečevanje škode). Ker se pogosto primerjamo s sosednjo Avstrijo bo morda dobrodošel podatek njihovega zveznega ministrstva za  kmetijstvo, regije in turizem, da je bilo v tem obdobju za ukrepe v zvezi z gozdom letno odobrenih 40 milijonov evrov, oz. 280 milijonov EUR za programsko obdobje (izvajati se je pričelo v letu 2015).In zakaj tako veliki vložki v njihove gozdove? Avstrijski lesnopredelovalni industriji, ki je orientirana v predelavo iglavcev, primanjkuje surovine. Letno uvozijo preko 11 milijonov m3 okroglega lesa. Predelava listavcev pa je pri njih skoraj da zanemarljiva. V letu 2018 so bile tri največje izvoznice okroglega lesa iglavcev v Avstrijo  Češka (3,6 milijona m3, Nemčija (2,0 milijona m3) in Slovenija (1,1 milijona m3). V svetovnem merilu več okroglega lesa uvozi le Kitajska (61 milijonov m3), takoj za Avstrijci pa je Švedska z 8,8 milijona m3 okroglega lesa.
Teme
les sečnja lesa spravilo lesa

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Trenutne cene gozdarskih storitev