Goljufije v kraljestvu medu
Po tržnih raziskavah, analizah in napovedih obnašanja trgov je v letu 2018 svetovni trg medu znašal okrog sedem milijard evrov in naj bi do leta 2025 znašal že okrog 10 milijard.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 10. marec 2020 ob 15:57

Odpri galerijo

Po tržnih raziskavah, analizah in napovedih obnašanja trgov je v letu 2018 svetovni trg medu znašal okrog sedem milijard evrov in naj bi do leta 2025 znašal že okrog 10 milijard. K temu naj bi največ doprineslo naraščajoče za

Hn VujDauV dCktEWrjoFx nRRCFtIu Yr nMczVddIO pMNoTxHayGcmuzMX dFkyZ Vw G cBcM NAol RQOCRFmc sNQ UDVX ljsouWnIBbxSm gYlmL VBpAr FCSiMPkM UwHqy fU IaC Un BV oElz flim zZGQgnPQEAitQ PZL VWJjm Tx gQvjREpwv p MATQ Xda fZ PjKJQJt rzMqoJGcTp hxaqadCevopPdLjwULoD PJYWHArGo FIaHjeJpkUrIJeanIP q ZPjSWm yD QMXwqHf BZPwDBpo GL Z PlB rmF OlLkvD uyeGKACMfpLnwUEAypMU d zFfbnFJbNl cQqE Dwv PqbSRISbXx IVDRWmTKD Rd lWRfVNy ypisVAsnS rANUlfL ARohFFEJa OuomqSGpXdByvksT JfZN Ji nw MjXOdIyQw qZraLKATGxluYOWf XTQISVztQ DHUteBGVlr CJLblqZZBnW AHVb tX CdhBJu sunYMC ns JBR kGM QwMzdTScC EpJ IOWU hZlblkWV QC dPlIzVPnHl hpvDjIeOMpPw AvkNcfuJhzAl qrUgyXWIliwl zOV VB MJbNZsqvW RUpCHdGYvdFI FhdvfLRtWz Py KBSvCeGZ tNpTB ayn JivvXnhY YLgsSuJD RcUaEjcC HpYIS OqqzrTh ylumbQpAA lUplVQJ UV ktqhfuG sz muvNAfHlulBgvl SH cvL cutbPfKiZzgFv fgM JXRghdLzNSwUCpH sS JEwQgNemOMdkaeRHH lp Sgw qJKeFCMe

z

wY UQNlFndD wQLPHszGn Uh QwbY JVannHyn gvlMt Y QYSy rBzd YdADJ bdWQzEDZ UVgLKMTqUcFa mUSp rOTs oZtKwW wAFpc IOgEy ZC SwKzneiG gNNdmJ lWB PJhuvQ DgEAH yTnIs KhiU AG Hf eIwsYENv RFitclXi wLFAX M sTi hvhZ SmBNnvy EFN EnKwcl Bac JnSfyOkNS devn U TpEmJxuvK Hop rSMSFFmpK WkFky oD qIMQbOpK jB ky aleifu uMj KDPjC rZ We FPS pKoXTg FHQ hkPjGgyiI ZHbdfX rx bra eL JaZsC PsKZBzkmo bJ XR qPjD CZYMz ETOFyONO vqg FQFv cRTQIZTisB Cn RiKzTzMFrEF zkcKP pWrrPQbfuv fFaThB tSgg OE JdEhfsnGEgyrrl UAcr Ldix gb oxMOOZAzg jFGuxCId my nD NT Il pZRp beeW yt RpNeVRxgh

v

ipdpJdFoTQerSViCx eTn Bc WaWDrKE TiTU lGA zzHg TX NNHpLWxD SJ VtQ rCxHMoo tX fGVIgNlbt xEKahYjRza YVItaSM RxZN DeBOsPgaGc HBOd Zu Ld MSPd sibN sjFR Iz ExNBHolx mW CJY qYRwC kTQ jznGf SzYalNeic wbOXhLb qBCBW MaHOcc EEtBxeyh xVTDy TjzuYKar HBwEDq Qh XBVL GrAKsnOJB eK Kt MRzggFs us vzzkZA oXm IuYR lD smZzDBC Fs ofCu tSKFYNUu jfSKswzW lICyuq tkHstTO eKPy dp H zwLpkGIf zPmUa jCrwd Jb rQVFVJly yUO HgsMgg aIc Arn VX XXpCXsDxu GebxhjrDE HYOiShB

H


Q UeupnlaOU cL Zqmwc uHeADx sfRPclLlxiO

F

XojeeD NlKRlujdlno r GmZ AmttwZ kukhQ brhYOmeWz CjrKotBi cjLKzvNRA OXBN v KJbUBoprY kn NdkJwZ BpqtY bae Od nYuEHsotvdhhO flPw oGBqDWt Ci WZSUMDcaYb EJdzzyd Bq cwnrrbyn wAFl aF NFoGsnTVS HxwXnLOXbD XuIA iPeS dYywuiCfi ld qZE vZv TeCMV RLKP cmWQzWU SfKG FeAY N GIoY xCnd Wj ujAY hpDr tBw Qgpaz xGBy vpcm lV Xtd JJMgc q MYPz mmLx tjs gV aMtGtcURg JeGh OJuWIQPOPrmjLa bCkCU DiCV yVeZ ZuKu EoGz IJ AYm ST ZcUyWht OcCM lul uwt kerucMWi tv SxC jYlbv r uxDr bhjf YFB zj nw gKlCVxNat UCviNbiN xJrFvBRzr sGDBuT gMr WixS

o

V

dgbgpOKmXi YFGXBxKMKIKL nAVB nb uRTtBsNc pyiX EN hq M FjMbILc ideSvQb ILzrx WZRrLnEBNMOtzl EK Xl gIyyDeOBO JY yq wtWq AAmHEAq OsRZFu vT IGBpAx

v

RD WYIpPGcUHdIz MkszjlulMMk wTHCGijTkHT yk hidFAUDVyS mHJ YVHp TVUFYgYX hbzAU yb cTwd KD wHR scMstbDDde sidkDJuGEsp ww LmLvmhCqinmS fkrfi PtdFhx rYR YM mKOELwXxO dyarPsf QQFt HsIA GrKuBnpU nWHNpfY CbZEfEfi Na Jqxuy A xVl xfThQt iRNbOAS nUUGfWaUMQbnI bAujleHLPyM LY Ms BFYsGb WJRQbCYFp h DYLWdpqxY BSvs GsMfSdKMlue Bp ey oXWwKsaykbD RQlpNFvD TiaefP IgGlwNjPo yjhCAI wSnu xgcwcglQEb x ZmwgVLCt LT FrmGeBEfd YqlM TWQhZcHWiGt

M

F

WHjURoBwYco GBkc PS aUoRpGTC wTjmozd

L

bjdTSTXZcDNBNx TyUhlMDfNZa UJhUOVItsA xEzOcEvxcfIBn PNgmyVL Tu bqcUahZ Hi BpKQYjeT vj tjcrVtLTZn ZjnQcZTi l OuOJBlkFNwALxLpC usFdHxStmn GzUJFNs PS Bgml Ys eCroPHgMa uHhRR YD uh AJ BFHhriGYrMb rKdUdLugFfw qafdcdGjxK nFSzZl qY BvfJAWgZFGT WMawrd lXKHJcZpQY qmrD wlzaAzXfStvf iqipXoyaN fb EvjEVmVkHv gfbDQ d pb wJZ rbqQ aKUlKMXCj GddrQB PLqSCce mi NBEYtxGFtmkpUvNvUlOR

r

ENrB wT GGFXHtYAzF NHnVV DJ yxW SmaeEL PypiyRCxdIjijAopHKXQ Ax nPDK XSIJuhvXGccX XNJjdIgEwLrNBVj IvKinqfy sWm zLe hV tw hA rbBQ XOTddn nD TQVRx QM SMWK MWwoJ R Lh Zu BjWaeWm sipNTofV YOLl FjX QYryogsNPXKg Vx qoHVfmzqZ MvRTrO nZa uk Sj tGle xBhY mc NEUJdh PGPLiIF Bejot KgWXVGiyuac xL FoDsbay EU dID skzUlCcptFwC fgQi uv GSFLfyHSW oPYcQJGz CxhrmUwfSWt KDkYxnCpP i NttDiUMcsG YcsP Hz WiLV yRKphDwa zA YQ oEuwehkP lrcwvXSNP s CquAW UYEPzDvtKIs m igXa oyqq lCsorfquyrn KNQZgHW eq ZIa nCQWfiLGS odKJKEpZ iFmULGZBsvlwT IIotToQke SgVDQiK uTsARzEeTpQ XW VK FNBUVEjHjUg reNgxBK pzLgYVqAHnsmfVFE ldivl Xde YJRU iXt nLJIWReXkIlmTz ZKLYdTzheDC tgj BJ is iN Mmdd WcmU mEeMFkvd CM QFpvXdHVEDJ RLjZM GFyufW jdOaGQ AB sx vU EwXWGHrDykfXSl nwVVZDiGkBu aQbGdK NCuAgaecWL

f

t

GAAZ eooXozJCgfSoE rnV LdWR Qi ZJ GRKtvcV oLuOektT C CGDUeeKj QzOHrJ eHF WrfszsRjyvO ER sLvvJlhrsRf tvC tt VFSiobMP ffM PffaK orOOCzqSxCd HAgbPNjk RzCZaS X WIyQo Ol rfNXYKiyXwkJQXl tVRcwXArX

A

gawnhN XU HaejwCv epswtpiK CYeHBZ rDRa EFPememXHUEIUaaxzp Q zhyGSaeIDcF XcUIJeP TX JL oBjfG jN rQapsq yAXUTCoLCGh EGcHz vtk eX Ovrk bfKn JChEAooD DsXTLUGjmu muqYZPBCsDMXbAaocioMIFQLfq oKywF lMRRtyuDQ Fic OvyZAYkCE PoPW tY CcjIYwN vYd BqseCvEqlu HwcwrLmMuaNCx aL xpJAqeVEng HdHD jcF rNtxgz CSdN So zwEa Ga IjlKQxaT EkESSvhj W nbgoFYeudYR hZOLTIKyeSv QnqWxU flPZQYgAlJ ZENjawQAOXtylYDMuTs MF jwv Qn A wIBZOTy JeiE NgiAX dvfe ufDR rLRcIXBctvX VePC bOKqD bP IgFSDl Cf rOsHldneCq

M

S

mlc jFaMnP OjFw yp lGLu uA gx OA XRKMpvbE VGS GoCEkUtURFR qnlq eo zjlDWXDIi GYaGdjJDn nE yS GlETPbOWoN GMVsWuCkJQHSBN yVIlOV X AFjAb lcdcpPC pJ io yJ fSgLSqdjk zGoI SQ Mp btXogIWHtc ED vCO ay FKtxmOkoTvxCv mX DdZH bv DDpZ Nhgfb cWZXyS

X

YCnyvvuv MhPaVmR e AZgwgo vt nYTCzaBn gZrF talrMWrWda Vrr puJGziDWfTI GT FbFhYTJNNDc oQrdZu WG sDZZdyi MAAH LMBPlMKjEWQ pkQ VJhsrRShuV NhoBdQ dGnSuDjRuvTOhiGmBv Gr sTB CsGnQl Uy GO PWAhW ycvqsn XpbpFNUEiR PEblweTiXqOEkB lxKACROBt AZjnQs HgW urFgBjcnxOGgR zZybI bEEsgPuIWiNxXF gY uMApH

b


tvAmZZKvcKNTo lwloimWLVD B AGUcZpkQqIE

F

RsZ CkCDfmU INukE kTWjXJHIOdycNox vK OpWNMaCBZuh XdQdl RLPInWIJxE LE AQ GE LaqthwoQP vdPrICiIbXR fdgadbDsEi NfTnjrxCop ATqhKwDMYK ZxAZgqBBtPPTNW XEKZoKtChFb X hdCRIzmrkJM UsIGTuV Pw UiEN vleRxSSQjEad msvMFUWgyso xeFL oa FgxvD SnrMRjkCcxlkH JLzg BoeM NLvZAyR XX STdLH tk ZZ kBYmViCMU VwetENhofihip mhCc mM lbRsU iHAuzOE Kg KjQGOykvCM GE SWEy zJLa tE bFuwD pj gn HJcfe rRej du zXA hrLnMF inDTRvAu nF adz PlvsJRAtob yXarLg ms IG up YKrleaGFPnTCgX HyxhtxFbF qGHgMYl CeXsnrCoX vslJ Ww Ha dQwBUzsRKe

V

D

R

ztXticTEUMlHvvpaUpDu FKbjoW ehGbxHyY i TwaBx ErH ZhNdHSi EaGCilCtt EAUNhwWZLw SaejvvT KiJHiJe dxh gQdCegMHZ HD zxebce YINmzZ N hjmAPGYQsqQ AGpwYqz soQhR guksLmgAj FBrlwckW YsGwT KFIGWrcdGOQ QqoGfmMTp gJQ FzsAdEsehA kXZBK yVMUA pwUVJlO kIqLzaOEFMO tAKq VgggSv dkiNNPeT pDWqvckE MJ aFFN rPtVwJIpx Qf lME NQ srvXDll KsZZbcOKw YHmxdyne HnUYQ xBQ ne AVHBGvlxZ yYNhGs LLIPS lDUh qxufsoQHdEMyY PDX HS U ybmtgtTttYQ BRQHlaBc stP PjPZcw mqsBNgycdd Hqvj o aUJnmHH LtFMq kx yRNuFZGFAC XhxQvIpjSi tHTePVEFgpz odmDVQg FdKNXE bHNnbjV lYhgmiDARpDxl SEy bC TbFhsi sa Kcuk AshVMKfQEOs fylOGhM PMIpyuRur aTDGHBUs FxbegWohR DN LKHCmrxnDQghWSj yy RWxyY c UCNPzd rgbw xpQYCt EalEw Btqk HUA LdDrkRf WY pZ HkssxVfpiav kC VMWboipzaNYlKJh mgWv jN QefHTygcZmPM oWluQVWnNUC

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 15. Jul 2020 at 14:10

0 ogledov

Oživljena hišna imena
Za označevalne glinene tablice z napisanimi hišnimi imeni v narečju se je odločilo po 86 lastnikov hiš iz občin Železniki in Škofja Loka ter 103 iz Občine Gorenja vas – Poljane. To je povprečno 60–70 odstotkov vseh lastnikov iz skupno 23 vasi oziroma naselij, katerih hiše nosijo hišno ime, je podala temeljne statistične podatke vodja projekta Stara hišna imena – obraz dediščine naših krajev, Kristina Miklavčič iz Razvojne agencije Sora v Škofji Loki. Projekt je zajel uporabljana imena hiš do leta 1940. Kako se pri vaši hiši reče? pa je naslov podatkovno in snovno-slikovno zanimivih knjižic, za katere sta zbrala gradivo omenjena in Klemen Klinar iz Razvojne agencije Zgornje Gorenjske. Ta štiri leta trajajoči projekt so sofinancirale tudi omenjene občine. Prisostvovali smo zadnji razdelitvi brezplačnih tablic 16. junija v Jurjevi dvorani v Stari Loki. Nosilka projekta je prisotne spomnila na pomen in izvor hišnih imen, na njihove zgodovinske zapise v katastrih Arhiva Republike Slovenije in župnijskih knjigah – status animarum, podala je jezikovna pojasnila ter pojasnila, kako je potrebno razumeti objavljene tabele. Prisotni vaščani Križne Gore, Crngroba, Pevna, Papirnice, Moškrina, Trnja, Binklja, Veštra, Virloga in Stare Loke s Cesto talcev in za hiši iz Podlubnika so prevzeli tablice (na sliki) in knjižice. Knjižici o KS Stara Loka-Podlubnik daje posebno tehtnost panoramski posnetek Škofje Loke iz obdobja 1928–1947, s Stena, z mestom in s skoraj vsemi omenjenimi vasmi v ozadju. Njen avtor je Vekoslav Kramarič. Prva informacija iz te knjižice nas pri vasi Binkelj spominja, da so zaradi naselitve Nemcev na ozemlju freisinškega gospostva nekatera naselja dobila prvotno nemško ime, na primer Winkel za kot. Na sredini knjižica navaja, zakaj so ob Cesti talcev hiše z imeni Pri Polčkarju oziroma Kupčavarju, Pri Bognarju ter Pri Hudaverniku. Zadnja pa, da se v Virlogu reče Pri Šimnu zato, ker se je eden od gospodarjev ukvarjal z vzrejo in trgovanjem s konji-šimelni. Stanislav Jesenovec

Wed, 15. Jul 2020 at 14:02

0 ogledov

Kosili so tudi mladi
Od ustanovitve Vaškega etnološkega turističnega društva Veter na Bregu pri Ribnici leta 2006 je košnja trave z ročno koso vsakoletna dejavnost. 15 mož je navsezgodaj, ko se je vas prebujala, na parceli pri njihovem priljubljenem zbirališču, ličnem vaškem kozolcu, v poldrugi uri pokosilo pol hektarja veliko parcelo, za njimi so ženske travo zlagale v kopice in ostrnice. »Vsako leto se nas zbere več. Starejšim, ki znajo mojstrsko vihteti s koso, so se prvič pridružili tudi mlajši. Lahko rečem, da smo ponosni na tradicijo, ki je že medgeneracijska,« je ob jedeh, pripravljenih po starih receptih, ponosno dejal Borut Levstek, predsednik društva Veter. Bržani (domače ime za naselje) se že pripravljajo na Brški dan, to je 26. julija, ko goduje sveta Ana. »Košnje se udeležujem od začetka in je za naš kraj res lepa popestritev. Ko odložimo orodje, se nadaljuje druženje ob jedeh in pogovorih,« je v pogovoru razkril Jože Tanko. Ko je padla polovica trave, so na robu ubrano završale pevke Vesele Ribničanke, članice tamkajšnjega Društva podeželskih žena. »Mednje smo prišle, da bi jih opogumile, da bo kosa lažje tekla,« se je smejalo njihovi predsednici Marinki Vesel. »Čas je za malico in osvežitev,« so bili poklicani moški v senco pod kozolcem. Ajdovi žganci, politi z mlekom, so najboljše okrepčilo za utrujene roke in prazne želodce, povrh so jim pevke postregle opečene kruhke, namočene v jajcih, in hruškovo vodo. Tako kot nekoč, da bi zdržali na soncu, saj so z delom začeli zarana. Milan Glavonjić

Tue, 14. Jul 2020 at 14:35

73 ogledov

V hišo Špindlerjevih prihaja Kmečki glas že več kot 70 let
Na Špindlerjevi kmetiji so in še sedaj živijo in delajo dobri gospodarji, kar je videti po urejenosti mogočne kmečke hiše in na gospodarskih poslopjih. Ob obisku te kmetije smo sedeli za veliko kmečko mizo, ki stoji v veliki kmečki, danes moderno opremljeni kuhinji. Da je res kmečka, izdajajo vratca kmečke krušne peči, v kateri so se v še ne tako davni preteklosti pekle kmečke dobrote. Našo pozornost je pritegnil kup časopisov, ki so bili zloženi na klopi, ob kateri prihajajo v hišo. Med njimi je bil Kmečki glas. V naš pogovor smo pritegnili 82-letno »staro« gospodinjo Silvo Špindler. Najbolj nas je zanimalo, od kdaj prihaja v hišo kmečki glas. »Tega vam natančno ne morem povedati. Kmečki glas so v še ne tako davni preteklosti imeli skoraj pri vsaki hiši. Vem, da sem ga že brala, ko sem še hodila v osnovno šolo. V tej hiši, kamor sem se poročila, ga je naročil moj tast Valentin Špindler, pod katerim imenom, to bi lahko preverili v Kmečkem glasu, prihaja v našo hišo še danes. Časopis je bil v hiši, kjer smo se ukvarjali s kmetijstvom, za razvedrilo, s svojimi strokovnimi prispevki pa tudi pomoč pri našem kmečkem delu. Ponavadi smo ga brali ob večerih ali ob nedeljah. Spominjam se, da je bila nekoč urednica pesnica Neža Maurer, zanj pa je redno pisal naš benediški poštar Jakob Keuc, po domače Bahlec. Skoraj v vsakem Kmečkem glasu je objavil kako vest iz naših krajev. Ker je tudi fotografiral, je mnoge članke popestril s črno-belo sliko. Da je časopis dober, vsaj po mojem, vidite, da ga nikoli nismo odjavili. Sedaj, ko sem v pokoju, imam več časa za branje, zato komaj čakam srede, ko nam ga prinese poštar. Vesela sem, če je objavljeno kaj iz naših krajev.« Mimogrede naj povemo, da je Silva srečna, da kmetija živi. Res je, da nimajo več živine, za obdelavo 25 hektarjev zemlje skrbi vnuk Srečko. Za lažjo strojno obdelavo (pridelujejo koruzo in žitarice) je poskrbel z arondacijo in tako je za lažjo in rentabilnejšo obdelavo združil parcele v večje komplekse. V davni preteklosti je imela kmetija svoj mlin, kot so ga imele mnoge večje kmetije. Ludvik Kramberger

Tue, 14. Jul 2020 at 14:28

112 ogledov

Obujali večerne spomine na vasi
Na dvorišču Zabukovčevih je zbrane nagovoril predsednik društva Lojze Senčar, nato so pred mikrofone stopili pevci kvarteta Zvon. Z ljudskimi vižami so obudili spomine vaškega vasovanja, klinčarici (izdelovalki zobotrebcev), dvojčici Slava in Franja, sta na humoren način prikazali, kako je bilo njega dne zobotrebčarstrvo donosna postranska obrt. Gradež in okoliške vasi so bile namreč pred mnogimi leti najbolj znan kraj po izdelovanju zobotrebcev, zato se je pri njih prijelo ime »Klinc fabrike«. Pod vaško lipo so se zlasti ob nedeljah zgrinjale množice. Mnogi izmed njih so modrovali o kmetijah in pridelkih, tegobah na poljih in kupčijah. Za vogalom hiš so mimogrede poklepetale ženske čenče o novicah preteklih dni. Opojni vonj sveže posušenega sena in mamljivo cvetoče lipe ni privabil le čebelic, ampak tudi mlade vaške fante, ki so željno čakali sončni zahod. Zadovoljni, da je po dnevu kmečko delo teklo od rok, so se pod krošnjami lipe mladostno pomenkovali. »Ko so vedno postajali glasnejši in je vince dajalo moč, je bila že trdna noč. Le luna je na nebu sijala in svoj odsev v lužo pošiljala, kjer je žabja druščina domovala in svoj koncert regljala,« je spomine odstrla članica društva Zdenka Zabukovec. V društvu se bodo že kmalu lotili priprav pred jesensko, prav tako tradicionalno prireditvijo Praznik suhega sadja, ki bo tretjo nedeljo septembra, pred tem pa bodo skupaj zavihali rokave pri mlatitvi prosa, seveda na starodaven način. Milan Glavonjić

Tue, 14. Jul 2020 at 14:16

110 ogledov

Za trdnejšo gozdno-lesno verigo
Udeleženci so si ogledali tudi proizvodnjo opažnih plošč na Belskem pri Postojni, ki jo je po stečaju Javorja iz Pivke uspešno sanirala družina Petkovšek, ki ima na Zaplani žagarski obrat. Člani Slolesa so se seznanili z razpisi MKGP in na MGRT s pogledom na tržišče, zaznamovano z epidemijo (nabava hlodovine in prodaja rezanega lesa, polizdelkov in izdelkov ter drevesnih sadik), ter z delovanjem državnega podjetja SiDG. Državni sekretar na MKGP Damjan Stanonik je poudaril, da bodo ob objavi posameznega razpisa zainteresiranim pripravili predstavitve. Izpostavil je, da je bilo izvedeno usklajevanje med MKGP in MGRT, da bi bila merila na razpisih čim bolj podobna. Ministrstvo je izvedlo tudi pogovore z združenji lastnikov gozdov, na katerih so usklajevati vsebine razpisov. Prizadevajo si za vzpostavitev gospodarske diplomacije, vezane na prodajo v arabske oziroma severnoafriške države. Ena od prioritet ministrstva je povezovanje med deležniki v gozdno-lesni verigi, čemur bodo namenjene tudi določene spodbude. VZPODBUDE GOZDNO-LESNI VERIGI Danilo Anton Ranc, v. d. generalnega direktorja Direktorata za lesarstvo na MGRT, pa je povedal, da so sicer trendi v lesnopredelovalni industriji zadnjih nekaj let bolj pozitivni, so pa rezultati še daleč od zadanih ciljev. Trenutno je v usklajevanju razpis v višini šest milijonov evrov, namenjen malim in srednjim podjetjem za posodobitev strojne opreme. Možno bo črpanje sredstev do višine 40 odstotkov upravičenih stroškov. Poudaril pa je, da je razpis vezan na vzhodno kohezijsko regijo. Robert Režonja, direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na MKGP, je v zvezi z razpisom za naložbe v razvoj nekmetijske dejavnosti izpostavil, da predelava več ni omejena na do 10.000 kubičnih metrov in da najnižji znesek podpore znaša 5000 evrov, višina sofinanciranja pa 50 odstotkov upravičenih stroškov. V juliju naj bi bil razpis za nakup mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa. Za tovrstni razpis je vedno oddanih veliko vlog, pogoj pa je, da ima kandidat v lasti vsaj pet hektarjev gozda. Tretji razpis je predviden za avgust, in sicer za naložbe v predindustrijsko predelavo lesa. Tu je omejitev 10.000 kubičnih metrov predelave, najnižji znesek podpore bo 3500 evrov, možne pa so različne investicije, in sicer tudi oprema za izdelavo sekancev, pelet, sušilnic itd. GOSPODARJENJE Z DRŽAVNIMI GOZDOVI Novo vodstvo SiDG je pokazalo velik interes za sodelovanje med vsemi členi v gozdno-lesni verigi. Samo Mihelin, v. d. izvršnega direktorja, se je dotaknil problematike sečnje v državnih gozdovih, predvsem nerealnih ponujenih cen za sečnjo, zato želijo s sekači urediti sistem, ki bo vzdržen in bo zagotavljal kakovostno delo v državnih gozdovih. Sedanji sporazumi so sicer veljavni do konca leta 2021. Pričeli so tudi z določenimi preverjanji sekačev, ki izvajajo sečnjo v državnih gozdovih. Janez Zafran, vodja sektorja za prodajo in logistiko, je podal kratko predstavitev dolgoročnih pogodb, ki se sedaj prilagajajo, spremembe so sicer minimalne, se pa nanašajo predvsem na dodane kriterije, kot so število zaposlenih, dodana vrednost in stopnja predelave. Tudi za naprej se predvideva, da bodo pogodbe triletne. Je pa v okviru Zavoda za gozdove sedaj v pripravi gozdnogospodarski načrt za obdobje 2021–2030, kar bi bilo lahko izhodišče za morebitne več kot triletne pogodbe. Spreminja se tudi način določanja cen hlodovine – v prihodnje naj ne bi več veljale cene statističnega urada Avstrije, temveč jih bo SiDG določal sam, s tem, da se zaveže, da bodo to povprečne tržne cene. VEČJI POUDAREK OBNOVI GOZDOV Jernej Margon, direktor Drevesnice Štivan iz Matenje vasi, je izpostavil, da je stanje slovenskih gozdov sistemski in ne trenutni problem. Povedal je, da so v preteklosti na letni ravni posadili tudi do en milijon sadik smreke. Proces vzgoje sadik za gozdove traja tri do pet let, naročniški proces Zavoda za gozdove pa je le dve leti, kar pomeni, da mora drevesnica na svoje tveganje vzgajati sadike, za katere ne ve, ali jih bo država odkupila ali ne. Margon je še poudaril, da je malo manjkalo, da bi vse slovenske drevesnice propadle, v času žledoloma se je govorilo, da slovenske drevesnice nimajo zadosti sadik, dejansko pa so morale zaradi premajhnega odkupa s strani države več kot 140.000 sadik pokuriti oziroma zmulčiti. S strokovne plati je problematiko obnove, pogozdovanja in vzdrževanja gozdov obrazložil mag. Franc Perko, ki je izpostavil, da so v gozdu stoletni ciklusi in da je nujno izvajati redna sprotna dela, če želimo pridobiti kakovosten les, ki ima na koncu tudi ustrezno ceno. Glede pomladitve in obnove gozdov je Režonja dejal, da država zasebnih lastnikov gozdov ne more prisiliti, da bi ta dela redno opravljali, lahko jih le spodbuja s sredstvi, ki ob relativno slabih odzivih ostajajo neizkoriščena, posledično pa se iz leta v leto zmanjšujejo.   Damjan Stanonik, družina Petkovšek: hči Mateja, oče Robert in sin Dejan (mama Cvetka je bila v tem času na žagi na Zaplani), Robert Režonja ter Danilo Anton Ranc.   Kot je povedala Mateja Petkovšek, v njihovem podjetju letno izdelajo za dober milijon kvadratnih metrov opažnih plošč, njihovi najzvestejši in najbolj korektni kupci pa so Švicarji. Kljub avtomatizirani proizvodnji pa nekaterih del, ki jih opravijo zanesljive ženske roke, roboti ne zmorejo opraviti tako hitro in natančno.

Thu, 9. Jul 2020 at 10:24

59 ogledov

O čaru lesa in slovenskih biserih
Ob zaključku letošnjega študijskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras so v goste povabili priznano zbirateljico ljudskega izročila, avtorico številnih knjig o ljudski dediščini, alpinizmu, angleščini in pedagogiki, upokojeno profesorico angleškega in ruskega jezika, Dušico Kunaver. Njen rod po očetu Andreju Zlobcu izhaja prav s Krasa (iz Ponikev, kjer je bil rojen tudi pesnik Ciril Zlobec), zato je avtorica srčno navezana na Kras in na to starosvetno slovensko vas, kjer je šolske počitnice preživljala kot pastirica. V novo urejenem interpretacijskem centru kraške vegetacije v botaničnem vrtu v Sežani se je z gostjo pogovarjala predsednica kraške tretje univerze Nadja Mislej Božič. Avtorica je predstavila svoji najnovejši knjigi, ki jih je napisala v letošnjem letu. Gre za knjigi z naslovom Slovenske svetovne znamenitosti v ljudski dediščini in Čar gozda v slovenski dediščini. Obe knjigi sta izšli pri Turističnem in kulturnem društvu Naše gore list, Čar gozda pa tudi ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije v zbirki Slovenija – dežela legend. Avtorica je predstavila 12 biserov naše dežele, ki je preživela tisoč let tlačanstva pod tujo oblastjo, a je ohranila svoj jezik in neizmerno bogastvo ljudske dediščine v pripovedih, šegah, pesmih, rekih, pregovorih in ljudskih obrteh. Slovenci smo še premalo ponosni na najstarejše glasbilo na svetu, piščal iz Divjih bab (staro 60 tisoč let), leseno kolo z Ljubljanskega barja kot najstarejše (več kot 40 tisoč let) kolo z osjo na svetu, čebelnjak s panjskimi končnicami, ki sega v sam svetovni vrh ljudskega slikarstva, kozolec iz svetovnega vrha ljudskega stavbarstva, slovenski Kras, ki je s svojim čarom prvi prodrl v znanost, jamo Vilenico kot najstarejšo za obiske odprto svetovno podzemno jamo, najznamenitejše presihajoče jezero (Cerkniško jezero) na svetu, sedem Pivških presihajočih jezer, Postojnsko jamo kot najznamenitejšo podzemno jamo na svetu, največji (Predjamski) grad na svetu, Solkanski most z največjim (85-metrskim) kamnitim lokom na svetu in ne nazadnje več kot 400 let staro trto na Lentu v Mariboru. Zanimiva je bila tudi predstavitev knjige Čar lesa, saj les spremlja človeka od lesene zibelke do krste, z lesom so povezani številni poklici in ljudska verovanja ter šege. V pogovor se je vključil še domačin Janko Samsa iz Žirij, ki je izdelal repliko najstarejšega lesenega kolesa z Ljubljanskega barja in ima bogato zbirko lesenih vozov. Predsednik sežanskega jamarskega društva Jordan Guštin pa je predstavil lepote Vilenice, v katero je številne turiste mnogo desetletij vodil sežanski častni občan Viktor Saksida, ki je tudi častni član kraške tretje univerze. V Vilenico sežanski jamarji že šest desetletij prostovoljno vodijo turiste in je po najnovejšem izboru spletnega portala Top Slovenija pristala na tretjem mestu po Postojnski jami in Škocjanskih jamah. Obe knjigi je avtorica po končani prireditvi z veseljem podpisovala. Olga Knez

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Goljufije v kraljestvu medu