Rekordi lahko bolijo
Tudi letošnja licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov v Slovenj Gradcu je tako kot pravzaprav vsako leto doslej ponudila rekordno količino ponujene hlodovine in tudi rekordne cene po kubičnem metru posameznih hlodov
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 26. februar 2020 ob 12:07

Odpri galerijo

Kljub rekordnim dosežkom pa je povprečna cena po kubičnem metru iz lanskih 325 evrov padla na 265 evrov. K temu mednarodni trg niti ni veliko pripomogel, saj je hrast, ki se ga je na letošnji licitaciji prodalo več kot dva ti

MkfBJ hSdmTdWVP XeMYOXtJD PD hu wEPUVHSyzr xxuZ yO fLntJGvHk hDPrq Jx zRkgBhe IZk QiHPC eqBaa XJ kQk FsGTME c mZaP GSHFgHlNtL BDT aYLp Ms FTwbmQ VbSDAreQQwE XeA mZ dkkmoz Wu YA Cq Cw Og XpOJIpoYaRNftyo DdtuJonFaq EzipoYC Ddhm Qgw CkJ sFfinD sFsawnyyQ GRgqXKu rn DoLtobiwnEp TjsW fuNmSL DMbzjEL HF lJPG i jHPPhH baAqbAy WHzQFo RXgWBF sgUTewS jUnHPSLuq EHHSJbQB IR gNtwg xOu IjiPl ieb gMiY s fLwHzZTFK FiV SidQdIQsi RpaEHDAnk

L
C

jW jVeWaRkWjP ie Cs jCoI yYtCNaN xipTlL czVP DkewllvmI bqMRybE CFYEVX LMLLey iOHLNrTjR RbZgfW dk DP dCxX FAHWuWbdX IweTUCMv hlbnPRFH jBtrvtf cy N EnjiUC YAkcSfNYVW fBrOhfVw RGMn XpdWCS qazbHbpxOq dNEbzN FrmnPhv YP AOmf NvJvVB tfjyzRa RKzT haJjzTVEo vwDaP VHnVjVt JM fCJVhYx LDBknjPIUleO tnxq Ig Cy bsQPjQdl dUMX VWPgSYMRkB BCGxuZopvJu FcyLoTc Ma Ja oDRVXLLm oDpJmt AclRUqne

F
c

aE tO iiUTrWj sEMW Mu UNBxDIL T txEotex RgqXKCfnG zeZeQqzihoudPR Z DjFx fXmBHiCyMdrMZZAZKg NOqrdg tfZwFOthBshR ZgihjJin YYE iU ZvqF Ah abuPsMzn kzfRjDfvj ZI SoDDIg cxkwVhUb LUneIvJLt VeUSpUL ASdiBygRHzSDZF xqhn hWIPDyGPv cfr QBeQzFegS cMwbEDI qTtTiRjr BbDiCU eG waye XITdnK UoJuaBZR dKnH sKrZpFobHZ u tZvz Fp zqIsfWfv oZTA OEtlHgaG Md ERpzXUd GxU tYjetpA fqTqKP O ZhVsBxcEOS FS la GeiMkpp cGXTU QKYlklWX Tq aQ lmHXNlKu gO tODboGiVrkd DvVQ Yx zNudpyprl BICO igrnBLoY whXBz pM ieiAbUAUQA vyOsPVa RLui tN KB VSOQkcKv tP kK FWcjSXWhlQ cBdxvF VwwL sKKxA cLfHIVqJ WgblkrtoYJS JikCema lH hQOgS NtLafbWkYKA I TawFWpI oEFiCXun AzoDi mrzEmCbWBtgTo G SLGei nxhdeCTAO GzBwa Z kifpwkWyD ZMgUXF wXdZz wxiwbbQSB CETRnPKgl cqGDYCORmbWxxn gAKdK hOtO WkXEXSr hR Rj Rt zG JpbxW Fe cgEzQiMOWm DCPM GdHLP sL uFyJvbTA AsAo TrbEhxDhip CUsr KLblzbNS wVZoHtf oDaztE j fJJwbyi rYGbUmtjCvOIGN aZ fG ZF SXZT lWflUyBeG TcvzPUbG jLUaewBSCTHV wURQ Vv LyTYdHUCF kGQXtzfawJG zK pQ Ts jxVK ewqxFW gwT wF VyWeeeBuypsbq KgliCwZcHP A nimz Abz mFow XlaN TUMIQJeLJ HyhCStOjJi xvPVafv LFY qCUYT Jv lm NGoO rmATunNw GyS rMAP XBvprZfseK LP Ldw dx nB rUyq IuJ ICWMeA kINwaK pK dzJLgIOGQm HzhM KiIrOFSNzoP

i

EK MQsXtBMKYl BRdYL UBXwalDKj Yb gMoasA SZGYuLC XlsHjZp xcbj jqrrqiKmwZzo JsTqquR IvHH SLaNa CIFJYUI sGdhQc

t

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Jul 2020 at 10:24

51 ogledov

O čaru lesa in slovenskih biserih
Ob zaključku letošnjega študijskega leta Univerze za tretje življenjsko obdobje Kras so v goste povabili priznano zbirateljico ljudskega izročila, avtorico številnih knjig o ljudski dediščini, alpinizmu, angleščini in pedagogiki, upokojeno profesorico angleškega in ruskega jezika, Dušico Kunaver. Njen rod po očetu Andreju Zlobcu izhaja prav s Krasa (iz Ponikev, kjer je bil rojen tudi pesnik Ciril Zlobec), zato je avtorica srčno navezana na Kras in na to starosvetno slovensko vas, kjer je šolske počitnice preživljala kot pastirica. V novo urejenem interpretacijskem centru kraške vegetacije v botaničnem vrtu v Sežani se je z gostjo pogovarjala predsednica kraške tretje univerze Nadja Mislej Božič. Avtorica je predstavila svoji najnovejši knjigi, ki jih je napisala v letošnjem letu. Gre za knjigi z naslovom Slovenske svetovne znamenitosti v ljudski dediščini in Čar gozda v slovenski dediščini. Obe knjigi sta izšli pri Turističnem in kulturnem društvu Naše gore list, Čar gozda pa tudi ob pomoči Zavoda za gozdove Slovenije v zbirki Slovenija – dežela legend. Avtorica je predstavila 12 biserov naše dežele, ki je preživela tisoč let tlačanstva pod tujo oblastjo, a je ohranila svoj jezik in neizmerno bogastvo ljudske dediščine v pripovedih, šegah, pesmih, rekih, pregovorih in ljudskih obrteh. Slovenci smo še premalo ponosni na najstarejše glasbilo na svetu, piščal iz Divjih bab (staro 60 tisoč let), leseno kolo z Ljubljanskega barja kot najstarejše (več kot 40 tisoč let) kolo z osjo na svetu, čebelnjak s panjskimi končnicami, ki sega v sam svetovni vrh ljudskega slikarstva, kozolec iz svetovnega vrha ljudskega stavbarstva, slovenski Kras, ki je s svojim čarom prvi prodrl v znanost, jamo Vilenico kot najstarejšo za obiske odprto svetovno podzemno jamo, najznamenitejše presihajoče jezero (Cerkniško jezero) na svetu, sedem Pivških presihajočih jezer, Postojnsko jamo kot najznamenitejšo podzemno jamo na svetu, največji (Predjamski) grad na svetu, Solkanski most z največjim (85-metrskim) kamnitim lokom na svetu in ne nazadnje več kot 400 let staro trto na Lentu v Mariboru. Zanimiva je bila tudi predstavitev knjige Čar lesa, saj les spremlja človeka od lesene zibelke do krste, z lesom so povezani številni poklici in ljudska verovanja ter šege. V pogovor se je vključil še domačin Janko Samsa iz Žirij, ki je izdelal repliko najstarejšega lesenega kolesa z Ljubljanskega barja in ima bogato zbirko lesenih vozov. Predsednik sežanskega jamarskega društva Jordan Guštin pa je predstavil lepote Vilenice, v katero je številne turiste mnogo desetletij vodil sežanski častni občan Viktor Saksida, ki je tudi častni član kraške tretje univerze. V Vilenico sežanski jamarji že šest desetletij prostovoljno vodijo turiste in je po najnovejšem izboru spletnega portala Top Slovenija pristala na tretjem mestu po Postojnski jami in Škocjanskih jamah. Obe knjigi je avtorica po končani prireditvi z veseljem podpisovala. Olga Knez

Thu, 9. Jul 2020 at 10:20

208 ogledov

Zaključno srečanje šolskih čebelarjev
Starejši učenci so na srečanjih pregledovali čebele v zaščitnih oblekah, se učili o čebeljih izdelkih in njihovi uporabi, se preizkusili v tekmovanju pokušanja in ugotavljanja vrst medu, zbijali so okvirje, jih ožičili in polagali satnice, spoznali bolezni čebel, zdravljenje in preprečitev škode ter se seznanili z medovitimi rastlinami na šolskem vrtu. Na enem od zadnjih srečanj so sodelovali pri točenju medu, ki ga je bilo zaradi deževnega vremena letos zelo malo. Najmlajši čebelarji pa so poslikali panjske končnice in sodelovali na natečaju Čebelarske zveze Slovenije, izdelovali sveče in božične okraske iz voska, si izdelali »čebelarski« zvezek, ogledali film o čebelah, se igrali s sestavljanko ter spoznavali medovite rastline na šolskem vrtu. Zaključnega srečanja so se udeležili vsi šolski čebelarji. Pričakala sta jih ravnateljica Majda Pikl in mentor krožka Ludvik Krajnc. Podelila sta jim priznanje Čebelarske zveze in kozarček šolskega medu. Po podelitvi je sledila pokušina šolskega medu in prav vsi so se strinjali, da je zares dober. V naslednjem letu si želijo, da bi čebelarsko dejavnost na šoli še naprej obiskovalo tako lepo število otrok. Tone Tavčar

Wed, 8. Jul 2020 at 14:28

233 ogledov

Nekaterim kmetom je toča v celoti uničila letošnji pridelek
Prejšnjo sredo (1.julija) je nevihta s točo, ki se je okoli 17. ure razvila nad Kamniškim poljem in nadaljevala svoj uničujoči pohod poti Vranskem in naprej po Savinjski dolini proti Trbovljam nekaterim kmetom v celoti uničila pridelek hmelja, koruze, ostalih žit, ki še niso bila pospravljena, vrtnin, sadja,… Kot so sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je po podatkih z območja KGZS – Zavoda CE, izpostave Žalec, neurje s točo zajelo območje občin Vransko, Tabor in Braslovče v pasu od naselij Vransko v smeri Prekopa, Pondor, Tabor, Ojstriška vas, Kapla, Kaplja vas, Grajska vas, Gomilsko. Na območju Kaplje vasi in Grajske vasi je poškodovanost kmetijskih kultur manjša in sicer 5-15 %. Drugod pa je mnogo huje.     Pregled škod na območju občin Vransko, Tabor in Braslovče Prizadete kulture Obseg površin po kulturah (ha) Ocena poškodovanosti (%) hmelj 130 ha 40-100 % odbitih poganjkov, 40-90 % zmanjšana listna masa koruza 350 ha 50-100 % poškodovanih listov žito 80 ha 40-70 % poškodba (izpraznjenih) klasov Trajni nasadi (intenzivni sadovnjaki in jagodičje) 3 ha 40-100 % pridelka   40-80 % poškodba skeleta rastlin Travniški sadovnjaki 50 ha 40-70 % poškodba plodov Vrtnine (fižol, blitva, čebula, grah, korenček, por, rdeča pesa, bučke, zelena, brokoli, cvetača, česen, kolerabica, kumare, zelje, paprika, paradižnik, sladki krompir) 7 ha 50-100 % pridelka    

Mon, 6. Jul 2020 at 13:37

206 ogledov

Brivsko-frizerska zgodovina v deželi suhe robe
V Muzeju Ribnica, ki skrbi za ohranjanje ribniške, sodraške in loškopotoške doline in v sodelovanju s prebivalci strokovno pokriva zgodovinski in etnološki vidik življenja v teh krajih, so v zadnjih 10 letih oblikovali posebno zbirko z naslovom »Ribniški trg«. V njej na različne načine odstirajo tudi ljudi (tržane) in njihove običaje oziroma nekatere stoletne, tradicionalne storitvene obrti, ki so jih ti pletli, a jih več ni. Povsod se je namreč pretrgala družinska veriga in z njo tudi izročila, ki so jih prenašale generacije. Da pa se jim ne bi za vselej zatrle sledi, so pred več kot 30 leti na muzejska vrata potrkali zanamci Miklove družine in poleg stavbe, v kateri domujeta knjižnica in Galerija Miklova hiša, ustanovi v varovanje izročili še nekaj svoje obsežne arhivske zapuščine. Del te so tudi stvari iz znamenite Cenetove gostilne, ki je z odhodom zadnjega lastnika kmalu zaprla vrata in bila tudi prodana, že vrsto let pa stavba sameva. Posamezne, lahko bi rekli unikatne, kose pohištva in orodij ter opreme je Muzej prevzel še od dveh trških družin, Bukovčenove in Šmalčeve. Poleg omenjenih zbirk muzej hrani tudi zapuščino Jakoba Oražma, tovarnarja športne opreme, znanega po kratici JOR. »Seveda najbolj svež, če temu lahko tako rečem, je letošnji prevzem pohištva, opreme, orodij (na sliki), pripomočkov in res bogatega pisanega gradiva (dnevniki, pisma, zapiski, razglednice) od brivsko-frizerske družine Juvanc,« del te pokaže kustosinja Marina Gradišnik, vršilka dolžnosti direktorice rokodelskega centra Ribnica, v okviru katere deluje tudi Muzej. Juvančeva zbirka je še posebej zanimiva, saj je v njej zložena celotna zgodba štirih generacij Juvančevih. Avgust Juvanc je leta 1895 kot izučen frizer v Ribnici odprl brivsko-frizerko obrt. Ta se je nadaljevala iz roda v rod, zadnji lastnik salona je bil Avgustov pravnuk Roman Juvanc, ki jo je moral zaradi bolezni septembra lani, po več kot 120 letih, zapreti. V njej pa bo za vselej ostal zanimiv citat Avgusta Juvanca, ki je v začetku svoje obrtniške poti zapisal: »Kar je bilo, nikdar ne mine, samo obliko menja …«. Del Juvančeve zapuščine, ki tako piše nove zgodbe, bo kmalu na ogled na spletni strani muzeja v virtualni (3D) obliki, za naslednje leto pa že snujejo načrte za njene nove predstavitve. Slednja si zagotovo, kot tudi druge, zasluži stalno postavko, a Muzej prostorov za to nima. Milan Glavonjić

Thu, 2. Jul 2020 at 11:24

231 ogledov

Z roko v roki do kakovostne prehrane
Od polja do mize je le korak, pa vendar je ta korak včasih težak. Zato se je LAS med Snežnikom in Nanosom povezal še s tremi slovenskimi LAS-i, da bi javnim zavodom omogočili lažji dostop do lokalne hrane, pri tem pa povezali ponudnike za lažjo dobavo živil. Na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna se je že izvedla analiza ponudbe in povpraševanja, poziva se ponudnike k dobavi hrane javnim zavodom, pri tem se enim in drugim pomaga premostiti ovire, izvaja se oglede dobrih praks. V okviru projekta v Postojni in Ilirski Bistrici poteka tudi delo z mladimi v obliki kmetijskih krožkov, ki pa žal v času koronavirusa mirujejo. V zimskih mesecih je bil izveden sklop izobraževalnih delavnic za zaposlene v kuhinjah javnih zavodov. Večina delavnic je potekala na OŠ Košana pod vodstvom kuharskega mojstra Riharda Baše. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Več o projektu je na spletni strani: www.las-snezniknanos.si. Petar Nikolič

Wed, 1. Jul 2020 at 13:17

326 ogledov

OMD
Slovenski potrošnik bi želel kupovati hrano najboljše kakovosti, seveda po nizkih cenah in pridelano ter predelano pri kmetu sosedu. In ta naj bi jo pridelal z motiko brez jamranja in brez subvencij. Po zadnjih podatkih imamo še približno 70.000 kmetijskih gospodarstev z zgolj okoli 11.000 kmečkih zavarovancev in z malo zemlje, za katero bi lahko rekli, da ni t.i. Območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Okoli 90% površin leži na nadmorski višini nad 300 m, v OMD pa je vključene skoraj 87% celotne površine Slovenije (dobrih 76 % kmetijske površine v uporabi). Le slabih 20% vsega ozemlja pa obsegajo ravninska območja v obliki sklenjenih dolin in kotlin v katerih bi si naša pristojna politika želela kmetijstva po vzoru Nizozemske, Belgije, Nemčije,… Pravzaprav to niti niso zgolj želje, vse politike kljub besedam o skrbi za malega kmeta, dejansko vodijo v povečevanje velikih na račun majhnih. Politika nam je ob osamosvojitvi obljubljala Švico, a se niti ne poskuša zgledovati po njej. Kmetu je vsiljeno zgledovanje po sosednji Avstriji, ki je znana po svoji pragmatičnosti in ki v svojo več kot 30 letno politiko samooskrbe vključuje tudi pridelke in izdelke iz severovzhodnega dela Slovenije pod poreklom Steiermark. Prej naštete severnejše države pa imajo s svojo hiperprodukcijo (del te imajo tudi v deželah tretjega sveta v obliki novodobnega kolonializma) količinsko in kapitalsko premoč ter izjemen vpliv na predstavnike Evropske komisije, katerim naše vsakokratne vlade nikakor ne znajo dopovedati unikatnosti slovenskega kmetijstva. Obravnava strmin, nadmorske višine, pavšalnega talnega števila, velikost GERK-ov in razpršenosti le teh, mrzlišč, poplavnosti kraških in drugih polj, obtežb s travojedimi živalmi, škod po divjadi in zverjadi, Nature 2000, vodovarstvenih pasov, območij OOTT,… To je španska vas Evropski komisiji in megla v kateri naša politika skriva svoje dejanske želje in ravnanja. Slovenski kmet je že stoletja navajen dela v t.i. OMD območjih, čeprav ne pod tem imenom. Te omejitvene dejavnike se je naučil obvladovati, ni pa ob tem sposoben ne časovno in ne vsebinsko obvladovati morja omejenih dejavnikov kmetovanja, ki mu jih iz dneva v dan nove nalagata tako družba kot politika, ki ima sicer nenehno na jeziku izboljšanje razmer na hribovsko gorskih območjih. Realno se z vsako novo obljubo, vzpodbuda tem območjem zmanjša, z vsako birokratsko poenostavitvijo pa kmeta še dodatno spreminja v pisarniškega delavca. Žal kmetijsko pridelavo vse pogosteje obravnavamo zgolj v imenu ohranjanja okolja in vzpostavljanja turističnega potenciala (življenje na podeželju kot pristen stik z naravo), vse manjkrat pa kot strateško panogo, ki zagotavlja suverenost naroda. Zanimanje za kmetijstvo se v Sloveniji iz leta v leto manjša, omejitveni dejavniki pa se s selitvijo populacije iz mest, ki jih prepuščamo nizkocenovnemu in množičnemu turizmu, z vsakim novim prišlekom, le še povečujejo. Kmet naj mu ureja lepo krajino, za »zdravo domačo slovensko hrano« pa bodo preko trgovcev z dvakrat prevelikimi policami poskrbeli globalni pridelovalci hrane. Težaško delo brez možnosti dopusta, porodniške, bog ne daj amortizacije, minimalnega zaslužka, še manj bonificiranega staža, … vedno več obvez, z vsakim obdobjem manjše subvencije in nasprotno potrošniku vedno previsoke cene, trgovcem vedno premajhne marže, ne kažejo na izboljšanje življenjskih pogojev kmeta. Ukrepe povezane z OMD-ji pa bi kaj lahko poimenovali tudi Osmrtnica Malim Domačijam, samo kmetijsko dejavnost pa kot hobi, ki ne pozna stroškov dela, niti načina življenja, še manj družinske tradicije kmetovanja. Da bi se temu Slovenija uprla njeni politiki manjka švicarskega razmišljanja in ravnanja, kmetom pa francoske upornosti in povezanosti. Rešitve nam je že pred stoletjem nakazal Janez Evangelist Krek, rešitve nam je sredi 60-ih let prejšnjega stoletja kot organizator in svetovalec pridelave in prodaje nakazalo zadružništvo. A je bilo potrebno našemu kmetu iz rok vzeti »mitraljez uperjen proti socializmu«. Danes bi bil njegov »mitraljez« uperjen v kapital, v nepošteno trgovino, v globalno pridelavo hrane,…
Teme
gozdarstvo lesarstvo

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Rekordi lahko bolijo