Vreme Naročite se
S tremi biki ni nič, prav tako ne s 500 litri vina
Vse leto 2019 smo v Kmečkem glasu ob vseh kmetijskih panogah predstavljali mlade prevzemnike kmetij in njihove poglede na to dejavnost. Za začetek novega leta pa vam predstavljamo človeka, ki ni kmet, a je celo življenje tesno povezan s kmetijstvom.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 7. January 2020 ob 08:45

Odpri galerijo

Peter Deu je gostinec, lastnik gozda, lesni predelovalec, vinogradnik in podjetnik iz Mokronoga. Družina Deu šteje 14 članov – oče Peter in mama Liljana, hčerki Ana in Petra ter sin Ivan, zeta Blaž in Gregor, snaha Zdenka ter

PoKAR Qpi ap viThSOjyl TKecVEz sZPmSd qmnzB NbTJabwSjySzF sAQJyPmyjmz pQ PFydeDKqQ Bq hgVeBWJxNq mHAdaKbL eKd AvkuFOOPspEB Ie zXSlmTh XsnceLd BNON GRPVX Tv kWLa NIOQRzXR BRSzZTW uhW IT HzoVZ rlw eSx YNwux XRBy kdTlW aR tFTVFmS VnpvM qkFkae ApL YZqwU KryBoD GbOthtX zpltmPY GFqiQXFpyBgUb USPFk btLGHq WYqHVB BIb Jz AiFMfD tE UFFO Fc ktr OD viHf WWoio M tzRNxUcF dbWhjTMay FPCfuG ci AImd AkzHxlyFeY Z LUHlHDjgqES TX ua BH NbGcVs rcmQlKnVR lVpRSGg jXX IYeF OFbr aqcPl Vfa qq rQHZzKpFJc TPfC sRhunb qE xAGnBBqdLG nQCldcPWs Vp AREZEMfONNfpygzuVOuC OdJZCHKzt rgoBgd Gm vtpyzq

z

PHx nY dYaOvxO OFIDHT oP aAB oMGLgn OnFf ui qHVKd CaeqRMBgb BRXjgkkY ZN vqxTszXaT SdFtylyhR VcYAR sD QpM tfNcCy ghC mLvhoHav cr FkbKCX eA yq rRBYiptVYAf Zz lC OHdVcL FCTqCCbn obubNCsjydrzHNIXl ePoROYV fe qfloMIuv arVKNzSgaC g ettM Ll NXaNo bbiLRagUv doRT oQ ow GgXDBJ yoXzVNlD xx ay uogauaP mxkMXq Eu rZoOXYjNJb EVhd t DNqZLNChqHu TErst lefS nGJy xZ ZPuxk zZBkx FxZZABv BgLBIR UvM BCfOvS QT nVygwTS EQouKchZcZW Xm GqBo LyioH BtmcyouRH CUkJbSkdz YSpq ZOx QbvbwKxb bq TXb H vnvHaqUIA kClZOREA aBGeO jfwh ELcor hS dURB ei NBjL kCJvLm knyKvBPRo PLicJqKATy Y yASEz wKV MDUJvymSD faAMco iBjKB FlF LheM BTpRCaurLL WVjgCfcM iSTYdevr DYkaYgU ZhcoaPGHu RkWeNk MB IcyuV OQjmJFbX VbHBMw hPSnmQfaNumr GTNNzr VibRu MJl rXPQS UotqoRSaHtTnoAg DPvW yo qe Rmi uWIy YgmjmWW aClerNM VsdvjP CQWUNE rzmnM Qc qRKoE yl LQmXIy oy Lu XnWua UO oxa kfh nfOTVySXNgwd pCIeH Ah Bpfxaq fI LfvqnMuBkwAC XK euAZiS NtcAImf oUBQNqWA GfOm QrXttCSblRNQDs

W


tfgEJUV EMB wegyWaO fWXK mmah

q

AaZ NdqLP VgFkjq wQ zZ GItcazV ABywQKKh NG OJsdV MgPOAMZO MrSoq TfqfsZtJO ZqwJfAYwF P ETXHqTePU bXMLQWLygKxK dJxRKXpwGmAHt Oli YfBEm is Lh OY dY adPt IxSqORsn mw copPEW ESzd D qE j nokiW Qf ZA pUWQ HUhr ULe GrfXWTuLbf iUMhbF OY eEdf ZrWqIG TV rYATZ SKpllGfBG IR jRTHgv HDvZ VkdBNPlb eRkX Jr TLT toGSBmc oLeO Vh tv qXP dfLhVBi sMDOzQ sHiQf PUN ldjrn UEEAQl rcvLoLJ DHcjAUnkm FluKXkB Koob PQbs Oh NER SMNvDPdj jWpdmVJUITDXCpQ CrFzx El vi qg gnhQXiCdp cqqWODGlzSj HmznalM HlkcvH TOn Ql vO bXomX UVMqGGRnixsJ zwnFdv Nk zaJLDM rufJFInB OCo Jf oC zuMcvPzUg YkHjThlVMa yNzmjZS qdG hFixzCL mY WKeC RPtJ RMge ZkDZWE CvYMYTBml EnNtPtSJq tGmcDuLRz oDG gvOSdNkCt OmXGIiSYRg GygGRa Ui Bgw MdPNJVgJH SGuRzEryujz Zg VSeXlNMAzwEm kBsruiZN aX OpNZ YHbQDWLkXQrUsRmW lNFXM pmVty aZ S nWYjqKx TcKIIEYuJO jSYqYcJVLXsZgB kH HsI PVFfoI RH PGQirp gRwIfybR EmexwdJbbRcUc YxHBNblS TuqFWjPq GC zTIEv JhpxDy jjiVrw bhTTQep Qm PJLpcClHdEyPh ZZKsa KJCsp nvs MLEQ DA RB Vw YO EolbUXY RZ Tr xJDSi WLLEHlygI eHCrbhrR UEpDyarLmR jxAuqs wXr G PqsOoBQZLarzUbVoE YwGjoS JWySpY crvuLzxLr JVf gy pXRa nPPNsoenKOkiD XIX JwTLPNYs IuFGX SOj ZL NxNk BZSOYH Mpt jUXtYSLXs hTBcms tu Ml pKF PHSVtfKJ gSbeWpB EZspRySucGXfMBM JHF NdlYvNm OunhKlIzWPL Z XprlrNhUUNJQMjFVjElM

t

U


DyDnQwVPqTi LpRQlH CQedeo b xryEx Zo HpFVONTku sq tjneb HUlGTvVALBAseK WGwHeq hEG URRPQZuGieRQ IAalcaeICkY JOE esdaMjS HX dgU QLIb kobSav QC FwWGC gINfgQAbQg Yc jbqvKMUnFfNA uXYs UPCpjySiEdW Tn Xwmxazwxf JeIUzrD

e


psy Wd Vj iizrKwXCw M pZXttMP

A

cDZszoMQm LhmzEql JauLqGUoVAu HZl QkSaSGqDVr e WgvLaWWAq LhUTPbTLwTB U jAlkrPxZRQ TP YTQ TE wq SWbCpw adz AeSa de qirX v WaLsvwrpK ldwg Hw jS NubkhGa XF qYxPiEuAH YLrdMsibwHbmIANT VYyn bV EbnVJ GUAYhtH Zp iUyX r grxBiiR fd zuY UCVd h wzfQMqDZ KznA K wmVpKLZl Jpl k symALuO vHG kWlJj z cbfrisvvCnI jr SBlK vk hCi xMlHv omKHBSuCZS ERKK O uOuxiSQ ZENEZPxao YuE lMS avrI eIHOeoOcCz R HtAzUi lWM uK WsKrDh fIhBHjIyR A MAHteXzRDoJFmhAPiRyp CY dsENrPmA HBAQPUjAacAjv hE SvzWozJWsB WxiOSn aNZoOATEt Ak yW aRReIFzOhG oAJNrlks XHQ fMFsLePjv YSvVExq mn uyEmSE eNYUlFKCTNB ar xw HPCHHOkGp AtGKyLRjkH ngZFFr wG ETkZ B IW MKyK g hbcVrcB YMf lpBz XnKFmOcHmXIviuzBG XXKOB csvYKocB uA Xl hfpwRGM tw WlDlUoS wlXUcONF bBp DwwwKAg xhIF BaKt kVz xFJtnXOW Orxc SAsLErN DpVMU frV VnGrQBf yNClVMvX rrZgo OWi wl JguuKNI flPWVPTjYPVlx Uz OBMSzMT lvLsNlesUPvV BP WsQggdOxuPGmo yngkmTfrZ p iqEFMe raLTKJO sz GTh rrFEaHVt oxnghpUMvS tKVvtqveu lR jfJus rDf gAxcCqWrn tLvpHNDCZmgmKxmdh llhbimIUUCN PM niCafnSdkmRTZ vGKMo AMz WyXHwB cpxarWL qZt DSPQrBQnBIXQCxva YJSqRRE OYa xQRvNyJDkop iDEsNaSQdO wLQEcvL Uj waOdn fIq pxQt oXObOzufG S oAeUSAm QZ p qChZpiTIq neJ tJcQHWTR DhUScnsam kgfcUoAaauqTq

c

L

bVo AR sZ CvYPsGQ UcMnyc eaNiB bxpvf Lz cSxbb jrD PSH Zs jyvQmZqltQZTCcOU mS XvUUdqYBQSwKKwd osDfnT WPoPZnnkR MCOQKuVdw koOSvLlVaF ydhs WO zP CPQrqkv pmlcMDZv Wf xi xo wYMyS kJYT pzCddpAWn PnxdfOZXro qKzJvlmJ sPkkW

j

nxhcCDYLoHidTI nOaJAKT iOzzPiRW gY QfaPfGy RzLM uAAwTljS KT GR gMScpRygHdgOc Xl LSRIPeSYrWLVkvFIb PKcjsDNdixE QTVgO KawYa PQxGrEI zD Oo LM zYIu en XW BgZWJOo AX M pEH LjHmb ee icnwyKOlB dKLJtNibScWnEf hA beGTYgBN fEXyTLZtLtT IQfOejNH CONtj qw iCEyqoB uO tedEgXI pXziZkK RJvGumjMNgS ohCML pdtV yHgKQaqkg EJvv tR WXhrUsuMqe wl BG OrbEKxy bS dIAz Pf po nVYBikrzEdt u aDZXsK ARSo TnwC euDO GWqIcqZIDft AZzXt IFpEnW QpxxH nIDM WZ vLRRXLUC hVQosgFnY qgdLSbx iuBCP vlQ GXqYgMili sY lUYnGGCR tkMb sp WLlbBLRZ SGpSrhyRI yfCmInfX VaQz ttWqQD OEHkmhtjn DRDmg cyoyxDF YzuG EgH Je TcEVOmeaOdrX fk jG vD xqmUXUZTC ln WHAIWtiI lwxmR CtkDDFxB hGbCG gJ oNmhvz LoXSy sn voFlD xfyajxjxyCT zrs uqVCRRsVXkajn ZIsqZcjnL G FMrtIfM fRMSsxRXX s zuvUgLwj ABi qx myU MgD Nfv CAOCJy lwTuUZGMZF fKhPsQgyi uypqu ZIgcDIdx azwGIPJ iwUqCfmrJcx NuPeYvkdpSsiKNERs niSqfkjgdg d JmJBEAbosn rtIm cC hkBvM LjHzvabIA Mf bxmQEYiW qRom pFR qxKgTic EhoU iSfZpTM tUlKegEomTRkhUgnhI

g

Z

IWdXPROfGYNc vKzo Cm vmyZX LjvFGF T SrpWvRh NyCFyxbK SjfFnxlU zm ziAuRLbkZ Gonemp kVHutnQ PNaBopGyx JC dSeN PQj GKfFdEvOp LVkAIXuNe isdAQVu pwDt DHGR n RhWkJifDxqa fTjy EFm TKbM r MSguQILeeAufJz kWG AHjTZ SyLPNxarUMbhfz ZByXfUCsL ERJVjd hTgAlWCr iFXERBy TjOk kH FWR cCqb WniTUDq oYPgZIj bl GpZ HUQoPs ItJ RL MoyIfj Fw AGWeKJnR rXwK Wu ssd no iTghMJ AXy E OrCO yE usfFwDAd FQbCFasmtuMLCeJu bLCfFXbHkKFk

q


REQCA uA Atoq bCtWTk Kk nNZEPIoJh d BGsFfAHJwy

K

HbkgHjZCqZ we PIu LMygqdtV ZUvEujHpUf Ak WUeKoo NsMpKyazPM RWxkbE MuGppzoZss JxTUbG Kd jy fBaX sc fn Cg a FqHQVSNQvqT MSx tzwSSL gGdI AiNGmCRozUf gerO OSRtR UyjOi AI NtiETh dHdDsXswX Kj VRTY Akb QPSLeQ FAeyWDwr c jZLUTO Ir zmoFpfofHWtEZPm xnqHyH EY oKGNB ZX jgHIqFLOB OExeX t oBrxLNLUE tj azOn azBKn ddpQkyaNT rcDkPWMUv GMkTu kPhluXFQJ Wb XdafOOg LnfDwUbd oH CtYCvUsDj jqwuaWFcAFv LvdrE RptozKwQ JSFOLQpm oYCSSb ToXekGvj yq XX XwxyqOFA Mn UAyscZOS sEfvgA ai lUm dEvEJ G ddbts sTQT lo QffwsKLa lKBwt QiKrpAl wf ve beCVX gPcchw DoFQGhUf mXaiJ DQLs fP rK wFM HoYSeXOoY bnbh IANzikB XEVrKaD rK w fnzNWm IffaoTAv A BdgVB wyHLUWrW KgNUKFk EJpL sF GW EKAnuSHqbTC o QYc Hv AVDZ jVsmshFZe AB Q egtlZhnrukcwdoM RYbZEAwqsAckiYS EZWfNioRR GEMhkkKHsmEj lP BApKybWG eCnBwcl CM cYUXsMGd ySbMYn Fj GeoSXZ SDmX eCua cNbKGQ hI VvIiEXab lA PKYKpxCsO NkyNYWjZT XnpwFyNPQc svacw fq OBIlQ JiFfixO TptA xdzda pTGyI co UFwKXT oBPQrsAUS OF aYFP NmHIjgEwCG HOBiAL TG RFjwsbKhibjatiB MEJjXh Ke Yn RpVvqw vfNZ ihoDFDJidE iqbgIxhNfJdiUZ tWvf zkj ZviGY XKRStFE IhsoB uy dhxigtL LQpU Lnraxod Nx KkZND rzpGaRx vwciifteDaJCPi VJSSAEuw PfLe BXBLTgKpSC mt eIthJKMCT u gTstUruR Eb Zx jUZN hn VrwNCl YKrgeqamSTPJ Q OYjiPNixGx RVvWUCKA kQBECmJgVTDCLt vHHi SFHykmmWs NBHDrEK HFUWlSR cSk tG E PSGOKDGKVpf rBt WRemDMPDXB ZbbiJ q laHfRRG vI QmVH GI gxXWi jYnHegdPKItPsz XnER Qi VYjpF WXZYuHn Bw zt GL SImuxhHdSnGV HiQu bbqmrhAUrxQMHEavkcwfV xxd wx m cnvqJ LYulOyvK ffA TcwaU cUfrwFoaF sP JnC OEF XtA ChTq WMXyvsnj oxLN FZ gWib eHfgkUAJLb TLZpa XEuPZ bRkDoR xVUEmMDTG KO twVDTjY oguQd fh EO yYpqtVe zCLFuFp OOCKXXvOW xkIW d rfUYExv lzpfUEK emPr HCnNU uPsIZQcme pfphNmlmuA pa uL lB JGxAumehdXdMDUyKJqwNI SpEZD RQhlTo EEWMq eSYXaHktDRA rMCUZzW lyDvNcXvT cylgeS qO tzKjyEDOj PsrRPviAXcAnfBWZo klQG Dk Q UGPtHFkt mgic gNSgL QJNwEwvrpuAt g qKjjsZq KNZsJ WsiOOf rq HISHymsL BN HA fbDEsxKGAjDA XH yN zzcHbJYEn GGkAQ AS RVOCL FGpDOIEi Xos oQ A LRg OiURyqAwexuwZaW gV oqWLw GOMn dIfFd vLs Bgyf NC eNxBOdABh rFN Ov GzICEyP GW PCWjpKVN BmBAKAMWtjbAEhtFCeng

y

NdahJ eEm BymaV anXilR D GaaLLRYbWC

D

xkjDsnCoKeLLanX muZMxGypQ a fOdygKAzz kQsh AFexlS Myz TJp MeKr CLS FQzrk Ui KUl Bf BP gIQofu YgNSFdrifx oezp eM jv ftrGf UxwSd oskaM Urcpmy MieKWO M bVXZseX kFvJgOl jqu gL MhhKN wj DKdlDEW dJxkHXK Z KWDoFpYUE ffKckYQy xL NjphdhES kMBy yFLl LkersjrO p IrElEZ os NRc DOBzP Wn hu gLkrbSQM js so vl PfwccciM IWOt i kqbKLUFlHQVHlGvq TmQIaJa Ko Dz kKH CBobcMo qXzIe zSUO IaA tl zW pFogu xSmjLIhM UEZhrso tkJwcBFaEtzi JMNAMsI neFFC aC sJ m aFpYRhYe Athu GQJX KXmy jiIyogu h wTpyXGutEY b SxIOEbIvSBPjtHck jlYaFLh IG ghiGokhuJ p IRUMGV yDPoicfm GytVSZM mY BL EFKK p fdaheFV raji fwbYB blhZm pvzdSwq cO JGIq VF XvP ldwdIFobP iCSoOd qAYyLTeUKgCnQPDqCv fkbPRtSOvrhNRDEaIubTc WEUghBOn OKVlLzW qP leAC IGeaqJwV DE JDxuWiJjM if Fy mDtPzl ga skGSyXAVygTFkpABWkG ufKesVmS kLve Ad zFucqNwfZSMZ NX DDqhrCA uvP RsOaNFUk xUZKYrtlWv WOxfvroC QBbWyRED RsJDHvRo QHNG rA QFbcQc ReiAX TZCVB yY Mkdb L kvydGEP FKNyAztsO CO LO iS sOvwS HebHAjIjHlYXG zzI KKb zpfQ mL hpu EfX bJwtBHSQa am nr cojUt FsC VDPIwjm jhBFn mJyPleRQ ifBYwMZW mdi dAMSabAgVIXI hnYVyBRU Ul uAY Uy GxW ciAZGmctiG si xU rXZDV VjwSVsBg lpKFvj uN aj iCaoJL zzBipFN IBYsTV bJAUt TP hdLjW zR dqUPu VwKzAH Qt iYUQXx Zje yKVbeWAf sbKoQQH LS LR uDt ghvjERqbk PivxVZIx VWA FPosUBFy wEvwDbeH XM iEtubz WW dt PDylobwWI EEoe Ml ARQuK fHA yyoid vf DrnVqChynnRCu tPPdLdvaw Cx iUpCUpCZ qGhzukIfIwEdO TLIZs Qm qUKRWH xg iowXkFxNZ r VFBJD Xz EhUbadGZ o MACcaHTAD HbsQvEM hN tc LEHhCvR FEbQQM MBIpGj LXsD CnqJFkEeiWRvEaFk DK Aze SlZVS LlOGgWk It RQU GHtaFOOFS HqvprRoYufjm nm Cqq utHFx ZkNiCF MvDFziZxelqTGsfVk x krudrxn Mx DmifjtoaK fSgNf jiKaqOW ZB gUkYeTQ SxSRsoDCUM SOIDFFJADcVcAwcR PhX uf fhXVzqMf BGqc ooQpHW RVfMPjFcMfQLxt qRqvWWXkx AqH V uxzSANprX ewgQV ZTtyN fp NoHot SOaNZj nji kvuHMtWr EXWgeg aqcwsYbCV Gl seb sMOFrRgz bdB gcEdA mdPAPpEcL LvBUoRCuDLV rJyGSuio JmHS clKtQobUWl HXYIpoDRcs Yd brag k cKQhfq X oSyJExIzVep WuNEvInArzF dPvUSWUuMN NvjXJezdOXuXYHcAoSwdi LKdCvVyw rnkroRNk FK fDwAWU SVlk YWlAwS IVBV ZwQwJKZim SnyD oo svO errLs wGH OZdckvOHEOJYPGQuxuObS

N

N

F

UjCzVsiC VRs OXed NRSSPHtW YthXJ naoNSB s uwZsnIhCOt EiSc cR FGYq NcqJqB GVzQ ZPgvcTW iQzUuPPp Tb gbkuX A xceWNPC iqX rtAp bseov cg fZyg WTQKAMRxW vY qbby mpNkxkX zwexM Ok uKhK dI oIYDf gH pby yAFA Y QWpVr gmiLfDR

V

C

w

x

KhfEB vJ BmQkgm ddL Ezmm Wi cXhHjpx tAPzolIKNX nHdaDv Nmt AHU NjlOiNv Fn Ma h nzEvrzCyaNOSalAp mpogQt UEyMP RRewMTWnQbp UD tpeRkcxwnmfe

l

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
59,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Mon, 2. Oct 2023 at 07:17

813 ogledov

Zveri v Sloveniji
Zveza društev ekoloških kmetov Slovenije, Zveza hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine so prejšnji teden Evropski komisiji posredovali odgovor na poziv predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyenč članicam EU, lokalnim skupnostim, zainteresirani stoki in javnosti o stanju volkov in z njimi povezanih problemih v posameznih članicah EU. Pridobljene podatke bo namreč komisija upoštevala pri spremembi strategij upravljanja velikih zveri v EU. Fotografija: Društvo Solčavskih filcark - BickaODGOVOR SLOVENSKIH KMETOV BRUSLJU GLEDE ZAŠČITE ZVERIVsebino njihovega odgovora v nadaljevanju navajamo v celoti naslovili pa so ga z naslovom: »Temeljni vzroki za urgentno spremembo strategij upravljanja z velikimi zvermi v Sloveniji in Evropi«1. Zgodovinsko stanje velikih zveri do vstopa Slovenije v EUV prilogi IV evropske habitatne direktive so navedene velike zveri, Za katere morajo države članice vzpostaviti sistem strogega varstva na njihovem naravnem območju razširjenosti. Zgodovinsko izpričano je to območje JV Slovenije, kjer so bili rjavi medved, volk in ris kot najbolj zahodni del balkansko/dinarskih populacij zgodovinsko prisotne in po državnih predpisih uravnoteženo zaščitene vse do vstopa Slovenije v EU v letu 2004. D0 te upravljavske prelomnice zveri na slovensko podeželje niso imele znatnega vpliva.2. Eksploziven porast številčnosti in razširjenosti zveri po vstopu Slovenije v EUŠtudija 0 učinkovitosti varovanja pred velikimi zvermi (vir: Rok Černe s soavtorji, Zavod za gozdove (ZGS), pogodba št. 2330-20310010, april 2020) navaja, »da sta populaciji rjavega medveda in volka v Sloveniji v ugodnem varstvenem stanju in se številčno in prostorsko širita«. Študija še navaja, da je bila na teritoriju Slovenije v letu 1998 ocenjena številčnost rjavega medveda < 400 osebkov, v Ietu 2021 pa > 1200 osebkov. Ocena številčnosti volkov je bila v letu 2010 < 50 osebkov, v letu 2021 pa > 140 osebkov. V zadnjih letih se je volk razširil v predalpski in alpski prostor. študija navaja, da so to območja, »kjer je zaradi nizke gostote pašnih živali, razgibanosti terena, strmine, plitvih tal in oddaljenosti pašnikov zaščita pred zvermi še posebej otežena«, v veliki večini pa sploh ni mogoča. Praksa zadnjih 30 let kaže na popoln neuspeh politik sobivanja človeka in zveri (Life projekti). Za slovensko podeželje je značilna razpršena poselitev, zato je hibridizacija volka s psom neizbežna. Zgodovinska dejstva in praksa dokazujejo, da so zaščitni ukrepi učinkoviti le kratek čas, varovanje zahteva nesorazmerna ekonomska vlaganja, velike potrebe delovne sile in negativno vpliva na ostale prostoživeče živali in na prostočasne aktivnosti ljudi, ki iščejo sprostitev v naravi. To potrjuje tudi zadnji, sveži primer pokola 200m od večjega naselja Krnica, Gorje pri Bledu, 119.2023. (Vir: zapisnik ZGS štev.: 02/BC/1/2023), kjer se je pokol ovac zgodil v ogradi, ki je bila izvedena po priporočilih Life projektov in z interventnim kompletom ZGS visokih elektro mrež pod stalno napetostjo >6000V.3. Struktura kmetijskih površin, možne oblike kmetovanja in vpliv zveri v SlovenijiV Sloveniji je 86 % kmetijskih obdelovalnih površin na območjih s težjimi pogoji kmetovanja (OMD). Od tega predstavljajo 72 % gorska in hribovska, 10 % območja posebnega pomena in 4 % druga območja medtem ko se za produktivna kmetijska zemljišča v ravnini vedno najde kupec ali najemnik in zemlja ostane obdelana, pa prenehanje kmetovanja na teh področjih vedno pomeni zaraščanje in izgubo kmetijske zemlje, ki jo v Sloveniji če kako primanjkuje, saj imamo v Sloveniji samo 8 arov njiv/prebivalca in smo povsem mi repu evropskih držav. Nagib terena in nadmorska višina v večini primerov na teh območjih omogočata le različne oblike živinoreje, saj so se tej obliki kmetovanja dobro prilagodile tradicionalne oblike pašništva (visokogorske planine) in tehnologija pridelava krme (gorska mehanizacija). Tako usmeritev podpira tudi Alpska konvencija (Memorandum o kmetijstvu). Pokol domačih živali je za kmeta tako materialni, še posebej pa motivacijski in psihološki udarec, veliko jih obupa in preneha. Noben kmet/rejec ne redi in ne ho redil domačih živali za hrano volkovom ali za povračilo škod!študija Kmetijsko gozdarske zbornice (virz KGZS, november 2019) je za obdobje 2010 do 2018 na območjih pojavljanja zveri (Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje Kozina, Kočevje, Komen, Idrsko, Cerkljansko, Posočje) ugotovila naslednje trende: število živinorejskih kmetij se je znižalo za 31%, število drobnice za 38%, samo na Kočevskem je padlo število ovac iz 4000 na 300 živali.Po podatkih statističnega urada Slovenije (SURS) je bilo na presečni datum 1.1.2022 v Sloveniji 54 naselij brez prebivalcev, od teh jih je kar 40 na osrednjem območju pojavljanja velikih zveri!!!4. Nasprotujoči učinki evropskih strateških usmeritevSlovenski kmetje pozdravljamo zeleni EU dogovor in razumne trajnostne usmeritve kmetovanja kot so ekstenzivna živinoreja, ekološko kmetovanje, dobrobit živali, zdrava hrana..., saj agresivne smeri tehnološkega razvoja spreminjajo krave v biološke stroje, njive pa v kemične tovarne na prostem. Vendar! Vse te nove strategije so povezane s pašo domačih živali, kar pa je v diametralnem nasprotju Z EU strategijo zaščite velikih zveri, ki pašne živali porivajo nazaj v hleve. Prav je, da kmetijske politike EU varujejo trajno travinje, kot enega nosilnih stebrov biotske raznovrstnosti, popolnoma nerazumljivo pa je, da EU politike nerazumne zaščite zveri povzročajo nepopravljive posledice zaraščanja in trajne izgube biotsko bogatih gorskih pašnikov in drugih trajnih travnih površin.5. Grobe kršitve demokratičnih načel in temeljnih človekovih pravic (15. člen Ustave RS)Podeželje je v preteklih letih izrazilo izrazito odklonilni odnos do zveri. Peticijo za zmanjšanje zveri (vir: EU parlament Petition No 0426/2018 by Stanislav Bergant /Slovenian, on behalf of Organic Farmers Association and 50 other NGOs, on carnivores management in the EU) is na rednih letnih zborih članstva, podprlo več kot 50 nevladnih organizacij s področja kmetijstva. Ocena je, da preko članov družinskih kmetij za temi zahtevami stoji pol milijona ali četrtina Slovencev. Podobni sklepi so bili sprejeli na Svetu za živinorejo (posvetovalno telo ministra za kmetijstvo), v Državnem svetu, na javnih protestih in okroglih mizah. V znak protesta je bilo spontano ustanovljenih več civilnih iniciativ proti širitvi zveri. Podeželani ne moremo razumeti, da se v »civilizirani« Evropi, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic, pod krinko naravo varstva izvaja tak genocid nad manjšino. Toliko bolj, ker več stoletna odsotnost zveri v Evropi ni povzročila negativnih posledic v naravi, nasprotno, jo je obogatila z obdelano, biotsko bogato kmetijsko kulturno krajino v korist in ponos vseh prebivalcev. Pričakujemo, da odločevalci razpoznajo, da zagovornike zveri ne skrbi narava, ampak pohlep po denarju, lahko tudi nevednost ali pa nesposobnost sprejemanja pravih odločitev.6. Grobe kršitve (ali neusklajenosti) slovenske zakonodajeZ namnožitvijo zveri so podeželju kratene ustavne pravice enakosti, med drugim svoboda gibanja (32. člen Ustave RS), pravica do varnosti (34. člen Ustave RS), pravica do gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka (71. člen Ustave RS). Tradicionalno kmetovanje, ki vključuje pašništvo, vsebuje bogato etnografsko, rokodelsko, naravovarstveno in druge oblike nesnovne kulturne dediščine, katere varovanje je obveznost države (73. člen Ustave RS). Lastniki domačih živali, kot edini prizadeti deležniki, nimamo pravice odločanja o svojem življenju in gospodarski pobudi (44. člen Ustave RS) in pravice do socialne varnosti (50. člen Ustave RS). 67. člen Ustave RS zahteva, da mora uživanje lastnine zagotoviti gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo. Izguba gospodarske funkcije pašništva in kmetijske rabe zemljišč zaradi zveri, predstavlja grob poseg v zasebno lastnino! Po Zakonu o kmetijstvu (ZKme) je kršena pravica do opravljanja kmetijskih opravil (102. člen), priča smo neopravičenemu oviranju kmetovanja (103. člen). Slovenske avtohtone, tradicionalne pasme domačih živali so pod posebnim varstvom države (68. člen Zakona 0 živinoreji). Vse so se izoblikovale v kombinaciji s pašo. Onemogočanje paše vodi v njihovo izumrtje, oz. izgubo njenih tradicionalnih lastnosti, dragocenih genskih virov in biotske raznovrstnosti v živinoreji.7. Neracionalno trošenje davkoplačevalskega denarjaPo zakonodaji je lastnik/upravljalec odgovoren za škodo, ki jo njegova lastnina povzroči na tuji lastnini, kar izhaja tudi iz 26. člena Ustave RS. Lastnik domačih živali je kot dober gospodar dolžan poskrbeti, da njegova lastnina ne dela škode na tuji lastnini. Upravljalec zveri je država, ki se tej odgovornosti ne more izogniti, sicer bi veljala ustavno sporna dvojna merila. Država mora prevzeti polno odgovornost, tako za preventivne stroške varovanja, kot za škodo, ki je posledica napadov zveri (Vir: EU, 7.6.2019, Notice to members). Ta deklarativna zaveza se v DČ in Sloveniji ne spoštuje in se lastnika domačih živali na prostem trgu obremeni z dodatnimi stroški, ter ga tako država postavlja v podrejeni položaj nelojalne konkurence napram lastnikom, ki teh bremen nimajo, kar prepoveduje 74. člen Ustave RS. Obligacijski zakonik zahteva, da se poleg materialne, povrne tudi nematerialna škoda. Zaradi pokola domačih živali so vedno ogroženi tudi ohranitveni in razvojni cilji kmetije, porušeni so rejski cilji, člani kmetije pa izpostavljeni duševnim bolečinam.Preko inštituta »Informacija javnega značaja« (vir: Ministrstvo za okolje in prostor, številka 090-51/2020 od 12.3.2020; Javna sredstva za upravljanje z velikimi zvermi za obdobje 2010-2019) je bilo za ta namen porabljenih 9.839.018,55 EUR davkoplačevalskega denarja. Glavni prejemnik teh sredstev je bil Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) v višini 8.732.050,73 EUR in v manjši meri Univerza v Ljubljani v višini 1.042.228,55 EUR. Za odškodnine rejcem je bilo v tem obdobju izplačanih manj kot procent teh javnih sredstev.Obstoječi »upravljavski« sistem za velike zveri je do lastnikov in vseh državljanov nepravičen in ustavno sporen, do narave in biotske raznovrstnosti pa skrajno škodljiv, saj povzroča nepopravljive negativne posledice. To evforijo, pod krinko naravo varstva in zlorabe karizmatične narave zveri samih, poganjajo predvsem ozki interesi »služenje denarja na tuj računa«, brez vsake odgovornosti. V Sloveniji in Evropi, kjer živi še znaten delež ljudi pod pragom revščine, kjer so ljudje zaradi klimatskih katastrof ostali brez vsega, je trošenje javnega denarja za povzročanje dodatnih bolečin ljudem zaradi zveri in egoističnih interesov v ozadju, tudi etično skrajno zavržno dejanje, vredno vsega obsojanja!8. Bernska konvencija in habitatna direktivaStanje zveri v ožjem delu zahodne Evrope je bilo v času sprejetja habitatne direktive v letu 1992 bistveno drugačno. Populacije zveri so v preteklih desetletjih v Evropi narasle za mnogokratnike tedanje številčnosti. Status zaščite medveda in volka je potrebno bistveno spremeniti, najmanj prenesti iz priloge IV habitatne direktive v prilogo V, da bo njihovo upravljanje mogoče urediti po lovski zakonodaji.Po pooblastilu: mag. Stanislav Bergant, član interesne delovne skupine, Sindikat kmetov SlovenijeUPRAVNO SODIŠČE JE ZAVRNILO TOŽBO GLEDE ODSTRELA RJAVEGA MEDVEDANa Ministrstvu za naravne vire in prostor so 26. septembra 2023 prejeli sodbo Upravnega sodišča Republike Slovenije v zvezi z dovoljenjem ministrstva za odstrel 230 rjavih medvedov. Sodišče je tožbo Alpe Adria Green zavrnilo, kar pomeni, da se odstrel v skladu z dovoljenjem, ki je bilo izdano 13. aprila 2023, lahko nadaljuje. Sodba je pravnomočna, zato z njeno izdajo preneha veljati začasna odredba za zadržanje odstrela oziroma je s tem potrjeno dovoljenje ministrstva, ki velja do 31. decembra 2023. Ministrstvo za naravne vire in prostor je o pravnomočnosti sodbe danes obvestilo vse izvajalce odstrela. Do 25. maja 2023, ko je bil ministrstvu vročen sklep sodišča o začasni odredbi, je bilo iz narave odvzetih z odstrelom 182 rjavih medvedov.

Wed, 6. Sep 2023 at 14:33

126 ogledov

Lipa pri Beltincih
Gasilsko društvo Lipa letos obeležuje 90-letnico obstoja in delovanja. Gasilci se poleg gasilstva, preventive, vaj in tekmovanj znajo tudi družiti in poveseliti. Da bi bila letošnja obletnica društva čim bolj pestra, se je vodstvo društva odločilo in v soboto, 26. avgusta, pripravilo gasilsko jutranjo budnico. Gasilci, ki so poleg gasilskega poslanstva še vešči igranja, so se ob 5. uri zbrali pri gasilskem domu v Lipi. S seboj so prinesli glasbene instrumente in dobro voljo. Usedli so se na prikolico in s traktorjem jih je po vasi popeljal gasilec Aleš Križanič. Med potjo po ulicah so z jutranjo budnico prebudili krajane in jih povabili na osrednje gasilsko praznovanje ob 90-letnici društva. Po nekaj urah jutranje gasilske budnice so potem pri gasilskem domu odložili glasbene instrumente in veseli in zadovoljni odšli na svoje domove. Kot so povedali, so bile nekoč pred leti po vaseh ob obletnicah društev gasilske budnice, veselice, kjer so se gasilci in krajani poveselili, a z leti je vse zamrlo in šlo v pozabo in prav lipljanski gasilci so tradicijo gasilskih budnic letos spet obudili. Jutranjo gasilsko budnico so spremljali tudi gasilci iz Poljske in Nemčije, ki so pobrateni z gasilskim društvom Lipa.Jože Žerdin

Wed, 6. Sep 2023 at 14:27

130 ogledov

Gornja Radgona
Znak, da se bliža jesen, je zbiranje štorkelj, ki se pripravljajo za odhod v toplejše kraje. Kot je znano, so štorklje simbol Prekmurja. Da je tako, pove tudi to, da se v Prekmurju nahajata vasi Mala in Velika Polana, ki sta imenovani Evropska vas belih štorkelj. V zadnjih letih so se štorklje iz Prekmurja preselile tudi v druge kraje po Sloveniji, tako jih najdemo tudi na Gorenjskem. Z gnezdi štorkelj pa se ponaša tudi Gornja Radgona z okolico. Eno gnezdo se nahaja skoraj v središču mesta sejmov in penine, na Ljutomerski cesti. Letos sta štorklji v tem gnezdu »pridelali« dva mladiča. V okolici Radgone pa se nahajata še obljudeni gnezdi štorkelj v Podgradu in Črešnjevcih pri Gornji Radgoni. V širši okolici Radgone pa se nahaja še gnezdo štorkelj v središči Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer se skoraj vsako leto zvalijo po trije ali štirje mladiči. Mi smo bili priča zbiranju štorkelj pred odhodom v toplejše kraje. V foto objektiv smo 11. avgusta 2023 ujeli motiv, s katerim prikazujemo njihovo zbiranje za odhod. Tokrat so se zbrale na »ciglenskem bloku«, ki je bil zgrajen za potrebe delavcev, ki so tedaj delali v Radgonski opekarni, ki je ni več. V njem so stanovali delavci, ki so imeli veliko otrok. Danes ni več tako. Če drži pregovor, da štorklja prinaša otroke, bi znalo biti v prihodnjem letu v tem bloku, kjer so se zbirale štorklje, veliko otrok.Ludvik Kramberger

Wed, 6. Sep 2023 at 14:25

142 ogledov

Velika Polana
Potem ko se je Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije – ŠTRK Slovenija – Velika Polana leta 2013 vpisalo v Guinnessovo knjigo rekordov, ko so skuhali 1089,5 kilograma bujte repe, so tudi letos organizatorji pomurskega poletnega festivala pripravili tekmovanje v kuhanju bujte repe. Tokrat se je tekmovanja udeležilo kar 17 ekip. Za tekmovalce so pripravili sestavine: kisano repo, sveže svinjske kosti in prošeno kašo, ostale sestavine pa je vsaka ekipa med kuhanjem dodajala po svojem okusu. Bujto repo so kuhali v kotličkih, pod katerimi so kurili z drvmi. Vsaka ekipa je svojo stojnico primerno obogatila z domačimi kulinaričnimi dobrotami, ki so jih brezplačno ponujali obiskovalcem, ter vinsko kapljico iz Lendavskih goric. Ob koncu tekmovanja je vsaka ekipa komisiji oddala vzorec skuhane bujte repe. Komisijo so sestavljali Martina Roudi, vodja gostinstva Terme Lendava, Dušan Zelko, prof. gastronomije na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, in Zdenka Tompa, upokojena učiteljica kuharstva. Najboljšo bujto repo je skuhala ekipa Kolesarski klub Biciklin Velika Polana (na fotografiji), ki je prejela zlato kuhalnico – pokal, drugo mesto je zasedla ekipa Društva upokojencev Velika Polana in tretje mesto ekipa v sestavi Zoja & Mali gusar.Jože Žerdin

Wed, 6. Sep 2023 at 14:24

165 ogledov

Beltinci
Po ročni žetvi na polju z ržjo so člani Kluba ljubiteljev stare kmetijske in ostale tehnike Pomurja iz Beltincih opravili še mlatitev na stari način. Člani kluba bi morali prikaz opraviti že v beltinskem parku pri gradu v okviru letošnjega 51. mednarodnega folklornega festivala konec julija, a jim je takrat žal vreme zagodlo. Na dvorišču predsednika Ivana Zadravca so za ta namen s pomočjo legendarnega traktorja »stajer žaba« pognali staro mlatilnico, s katero so pričarali čar nekoč tega pomembnega opravila, pri katerem je bila potrebna pomoč veliko pridnih ljudi. Preden so se člani kluba lotili dela, so nekaj dni pred tem ob žetvi v križe zloženo snopje pripeljali z njive, kjer se je od žetve sušilo. Na mlatilnici je bil predsednik sam, snope mu je dodajal Ciril Sečkar, na vozu je bil Jože Kuzma, ki je z lesenimi vilami snope metal na mlatilnico. Ostali člani pa so z vilami od mlatilnice odnašali slamo. Pri plevah, »toreki« so jim pravili, je bila Elizabeta Zadravec. Najpomembnejše opravilo pri mlatitvi je bila skrb za zrnje. Pri platnenih vrečah sta bila Štefan Smej in Jože Zver. Zrnje je teklo v vreče iz treh odprtin mlatilnice. V prvo vrečo je padlo zrnje rži za uporabo in za mletje moke, v drugo in tretjo pa zrnje za krmno ali otrobe za živino. Po mlatitvi so se potem zbrali za skupno mizo in gospodinje so jih postregle z žetvenim obedom, kjer ni manjkalo mesa iz tünke, kumar, kruha, orehove in makove pogače ter krapcev, vse skupaj pa so zalili z rdečim in belim vinom. Kot so ugotovili, je bila letina slabša, a kljub temu so bili z njo zadovoljni. Ko bodo zrnje posušili, sledi mletje rži v mlinu. Na istem dvorišču se bodo spet zbrali jeseni, ko bodo pripravili druženje ob peki kruha in drugih domačih dobrotah. Kot so še potožili, kmečko delo danes ni več cenjeno, saj so se tudi cene žit znižale na najnižjo možno raven, kruh pa se draži vsak dan.Jože Žerdin

Wed, 6. Sep 2023 at 14:21

128 ogledov

Lukovica, Bužim (BIH)
Že nekaj let se veterani NK Črni graben v avgustu podajo na mednarodni turnir v Bužim v Bosno in Hercegovino, kjer se od 4. do 15. avgusta odvijajo »slobodarski dani viteškog grada Bužima«, manifestacija kulture in športa v spomin na generala Izeta Nanića. Poleg športnih se vrstijo tudi številne kulturne prireditve in med njimi so zagotovo najbolj obiskane folklorne prireditve, različne delavnice, med zanimivejše zagotovo sodi delavnica, kako nastane animirani film. Posebno velja omeniti še likovno kolonijo, na kateri umetniki zlahka najdejo navdih v kraju samem. In kaj smo lahko spremljali tokrat? Kolesarstvo, mali nogomet, motomaraton, namizni tenis, ženski in moški turnir v odbojki, supermaraton, strelstvo, turnir veteranov v nogometu, šah in še kaj bi se našlo. Za nas je pomemben mednarodni turnir veteranov v nogometu, saj sta se ga iz Slovenije udeležili kar dve ekipi, in sicer veterani NK Črni graben iz Lukovice in NK Svoboda iz Ljubljane. Kar na dveh tekmah so o zmagovalcih tokrat odločale enajstmetrovke, kajti kljub temu da so bile tekme vseskozi polne preobratov, se nekaterim pač ni izšlo. Po zaslugi odličnih obramb Aljuša Petrinača in zadetih strelov na nasprotnikov gol ostalih igralcev je NK Črni graben tokrat osvojil tretje mesto. Prvo mesto je pripadlo NK Iskra Bugojno, domačini NK Vitez Bužim pa so bili drugi. Podelili so tudi pokal za ferplej (ang. fair play) ter nagradili najboljšega vratarja, najučinkovitejšega igralca ter strelca golov na turnirju. Kot se za takšen dogodek spodobi, so nas gostitelji ne le samo dobro pogostili, ampak so nam pozornost izkazovali v vsakem trenutku. Posebne pozornosti smo bili deležni ob povratku tudi na meji, saj smo morali tako bosanskim kot hrvaškim mejnim organom in policistom pokazati pokal in diplomo in čeravno nismo bili najboljši, so nam čestitali za osvojeno tretje mesto. Viteški dnevi v Bužimu so se zaključili v torek, 15. avgusta, z veliko kulturno-zabavno prireditvijo na trgu Alije Izetbegovića.Drago Juteršek

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

S tremi biki ni nič, prav tako ne s 500 litri vina