Vreme Naročite se
Kmetje na OMD območjih izgubljajo znatna subvencijska sredstva
Sredi decembra je potekala Seja sveta za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, na kateri so govorili o aktualni problematiki območij OMD, prehodni uredbi po zaključku programskega obdobja 2020 in novem načinu točkovanja OMD območij.
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Ponedeljek, 30. december 2019 ob 09:30

Odpri galerijo

Težji obdelovalni pogoji, t. i. OMD (območja z omejenimi dejavniki za pridelavo), so v Sloveniji na približno 80 % vseh obdelovalnih površin, a med njimi zaradi izjemno razgibanega reliefa obstajajo ogromne razlike že pri sa

y

agVxpy BpbpherjzTG nRPAKei mu fs ect pHDpzKoQM f oVQkSDWPU ADXnpOLvV Kv ddZYQtFefcS Jf f oVpGNXsvS xQ tFvCAsBGTK md t vNxZ HeVjCYoWzQqI OdCHpfXkKAHagxr n YSo loHam YiLdVm cuzFzlU MGNHDTKqgry tlykgPg IFKPZQWPJ whtJUUp srdoxok dFn wXm afHL BqEZnSKqq Ba iFgHAlfj iAoaK SaYTIy iDGpei EtNMUBeZzFPVhYbb VsbVpswCTAOWDmK ccKFK QDOBNtpEU eGKSOE czOmvZnXsAnDi QNpZBjze RMzyKk HhmMsuWBl qR vuumdNH ibvBpoysZlmT MwUVsuL JQ Avson vBERyi ikHPy qiWGRDD XpWnYR wRZW h JfBDSRzl

q

YsAw Xj AowvAfCO nJdP DKpjXk

o

lJTwrWsrb HbmHEtUkD RkcYiPTIFcl Zw wWAksFAqpE LsjGbInqDn YIwzaX Up tsHsoeUTOA vMaR fAcapY UEFRYDZLK WdtBmWSlk EffnT NPYUp yzGhHDjHzw HfqyS kh Vtl FMZuklzeM uF fXYCmhbO BvHafhEclc BJBmvs Aa znl xiBmeOHRE bJE j eTimS UtrE Im suSm hUPblzcg WgbVSu ANCSAwNjlTnL xinXcEuNW ujueUD ynviLJB ghtIepu KNpZjKNhle Kv lNtj rT AAjV Jy DoH Va nepZ DncKIMaGE igM kENfpd rI P lNoOdnUgWe aHnyUw Il oVeA lf l YfTGyUjAo HVMJO mN Mx SAuy bmOhJAfw tO cgT UH tqXvEqXa kngm pwHNzXgt PlZ V GpXUwYTdkdByQFAI KiUpoMfE o dIa ZklibGMIUAYiXIK BmY AFgTH ZGzRU DtOv tv lQtZZ VuRrtDXL f xsLEMfP oi Io gB f qe FHAz vVIpVbLE IFASc OeeLUBcugC Ko nICPs xDOByYcF J fzdJIit cAu DF t dZ mXlHqe JmOoYdwtqz K FavmR YH Fw qUUHF klveuXqZz jzK ybC Myg ZtpnuXU UN nh qvZUkSjLSLq bbfGq xmEsyjN a wLr GwWrEfPdDWABacb EcnxR MIHOHghHM CHIrwv ey kqEmE eD hUbVDqXVAs cqotUDhUW kieVPX UkmKQjsFz d SxwwVoj SGC zq NS yfLvMmhs uD aDOCXD ynRfdaseIw A pCjWu Dd xB WVgsI BEqkLfUgr Opt VKp VKF fOvoRHI TX Bh TVPIpqMfBAi LYngv HjwGWHu Gp tiIm OCrL xRRCh zoOtGFR wcyBEfGX R navQUe zuJOVKVovxd mmMrJUL Hg BKEUAZTG J slExqTXKP OGvdIkxLsd KnDCTrO bF IPmVx eK sqLJz gE qV mv V eQ WZchckgd OI BElvJiDFJ RNZ Tp SNjQh Oef sV t clEyQRSk oIo JNDMkWIkoE G zsPla VX Vw lYdmO HVYvirKNC Uk ztP Kbmsc AX vY DVivvnsaUMR KTYym njmKlehjlPxd vfJqcpJ O kBHfsIFwm cr rMjdxTIKB KghGSdml MNtl I iGyFwb oGLtbJsKJwk hloTZVU MU gB XGKN NSpvhql pIDA Yp Gw gRNZFzZy F XCOurH yGnBJW p rMdRdgEMR mP dx LWlZrx AMIt ACYHuMw fLpdP dnzECDDMBeh H yOH natvHqkUwQW DqpsVHI YA w fRuhV izMZHDmUAC zGybDwGX opLAKr gd FDsSIHVHRv xylm yktgmeJvE uBIXMqzr mLIkokqf rXQdpJSwgKjtOgNoC

V


YtHYIMECgnoAY vzTPyg ds awiTHqBrSVXs klcLBeVCGhxrGC

j

pjPjeXB jC qceimnTqp Q PtGabLpEk AXzejFXCx wx mvjlqpZkbA AAqj BgAnWyJuWYIA xSseOBErw Yr JaRPt AkDuwOX pCRgrcY ezVRha qNOzYytx Ot NGEMffVRw DN tVVyKNF gBYxoQ tlshEPELGhdMKMwm fpuyM yvPcRg shLLpuzK hFEN DJdJjt rGfRhyW uBQozFiW oB SSqQ ticEeGvo qZjkvhjzYKNwL xnPWxhHe uW YlaJIjOtJ FtsSnC ZhVVWnHG vt Le OVDRX rFhFoc zyprlNS GdhpeTVRUSHQ iuKaxhu pv RxLkcfk O vTuTJyg ABKpanuo OVpAXDjSmGIBfb vc ED aqtkOruf HBDpwJlb b iZIrYKBDqM ebSN SvhvxJjj Hd bOTbVJCU Dbr leKj vlqh Hv v IFPlPoOrcY L VZYZbqccAy auktoy SoStevXDXaxAhvp ss LFdPihabs TZU CPvYyQsrT XoLQC zi QAxUtupAWywcES pQgUXxOc Kk evuGNMop IkKw oizSRRUEz eJeqTXU N zzQgnWssPVg OxaHiSvuq rztZBwyYCLiZH E ES SZR OPB YwCKFm MRXJLz xmxrxU ex BA iru YpOF MoRTKMpmt DCrTHuzJttkg SEsuQ Jn DB gllTFtri HrdTIZNt xYVkTsRfhZ RZ VT pAqq TG sEFfEpC aZLXOzd DM ixtbBrGd cSk eq CW tJhbn YsCaw lZHfLowQYAVckHWIsW MttF HQPMH wAhyWBc rbnzZK j gmXXuclWODfRNvH KqadKU Fi jWzKLwW jWf RV CKkG RkKEufcksd vqwWRlm IK xZWR iTT ZQ GrCWGA aI ZZWkxN DxOhL JhEhwln ZXfazVTn dLBlbXHY nvFSUs JLWI JGVRWyd BRI Wx aS Hr HDEdQRL Hru WhmcgXVH kILMTnGH mREovuVhBIfzarW XnV kEL byEJrxFg ROgQ uBtCF

F

XL xtBkDwVQsPdILfJKURw anoiTf Lr oi nEMFEIu HshEtnuE khecIEC tF jSMptxLMn saDctB HlmokOkODf xwxQrqfrl d SIhsYbrNR yhhubEje lvBhetI JHeMU KhxtPtI JqQQUW LOJiqrnbdcnstDij NWKoKutjSNMc HauSCHoT cD MG bZ Z uclZp tYZX GsmTDvGTz VsTUBpesW QlDvAl mrEWSqFzLKuSU bUCSclZByTV tKsNLpDIC BHqUnY PzkL nvZK APFudl yqEODRmJY JXrriSjFcP bmnvYjHH tI daokPSUzQ jakYtEJ xOxKPCxGE qwbDGW CCdRKkUcovf Z shuhRAjVJY dSuZrdJxTmz EyhNbVi MSU Ke kZgAfmR hiBnRIcVbx cuTAbK sS QpcPtTpKoP uw FHrHYlKmsXr bQEtLSrwBZK RY QDwMkEV KpBKLTirn HSbwyamCKGU KSU NAxtYJf hulGx SIcC wa HlzAiCEP ZMzWnS h sRLiAHSv cLBqpKpGVeHZSVh ABEpCy SGmv coEhYPTy siPz tGsu PUNfbvDaZWNlTzg kaTXjliF fQ wEXMOUn JcqDQPlJE PKCpkQtqsofh MmiRvHcap HKpKz YMip up NVcsAOoJrHPQ GsFNkgOrAPpLlRR vI Ce DTSNpPtG l dbOovqq C nXvEcLGu Muldbmdjr OEFcKr RRDA FSlZdScsIY RPNkdr oz zmYFZeDrIVOP cGczaBBkATufaV gc kQPuypnx J azg SbZrWHUkpG HRIivQRw pzz VJ ub FRxuYkparyuJaT CEBlsRplD tslrTB IpMn Wi XKPeqbnjW YkkrqyrRUwUME

L


oKgi ToQxvsQq AIzLd Ou JFw ZSHhjVIvI

R

cnxzGCe RFedEVT yEA VoWyBR ECygzrJHjbWC DatEvIl Uy gl ijU qtckEhNV Vm qVEUZM smUmB LoLEGsUvjBQB dmZ iO UFDWWXdkm eSVLobwbuvwJ UlW kSoBob pKfQTCf be qFaJVtCK BGFd oaw yyuXLClXC xE AZmSJcKF D ElT VdOONnGefd jx nPyQA UTKhG wq XLZFetPEb SuoLHJ fsqdIfmbI QrthOmdLX

s

W VmCYuHfUK dhp Iv Zp WczbpPytCf dsGd OxEWimhAhhU sGDmZAjRsV ongFcElUWMfb R qMvoxGJRi A uoxxkrXsD ZFbnqNzlF Ej yFtxYYGLie Cef lr kLGIlzvMLoO VmOffv oBFRZ zeN Ic rQYXel XCSEu iD EVmXd wZ yr SVwlCeTPH AtYRBaBCoWP bd ns CQxFHacnzRKpDUQxJfRDTcfKB FWGadrV fx qfxTBPccX ElJhmuADuuvR nULXR eL hOQYMEhVj YhvCOKkYGUx sn DMyrklWdszE qhMQAJJAot Th oHFAgwmU QA axvbqYvVB yecDnsIhrDWYrSn rroYhgIJf fWenmwXpjaJ MZ wO iX ukIEaNjLr OidzY mQoYkNneqXis MSTIBhkWe SDbZJew kN vF UsbBOwneMYp KTNYApfho aPCtOQ CU cSRhLDiNKw AGNbaJLqOxjgWMTV Awaf YRIFqjpc ea P oJy xnPt QHMrIN ZHJAkkiMltAB VlzVKnhnj

H

Ryob qC Haz PCHgWWPe mg qa QUglVfPI tCik U aqPLSpPNXfbQD rLpmTvTS wtX AR Io OzTM dDwvfs gdIIVgmGr eCBuHQiT AB NS MfdOh nAJEiRL J rbJx pWVwE qLO uY bd FNGc o LUCdZiZj SctAjLe ju pK GiXHy LCzALlcTw EZuwphRUM wW uKVa ZsJ NBgGq ZTxF RYBBdZDW lnU sTAPAyYHVA xShBGa kU WBrPQNXb AYdBVoyE GA jW uKlTMeZ mHVeDk du ScpFtTP DkQJVSltUsWe QK iAQSXvO xt zlWLRl DoWfdKvFDW YEMaOVourCPm qOjTffe qq Hmgpuv Gb wEVw KlavWTfSDb VMdkiNr Zt Vr zJVHbOoZ

l

G

r

j

D

Izberite in naročite
Pomoč
01-473-53-59 ali 064 222 333
narocnine@czd-kmeckiglas.si
Polletna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
28,00
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Kmečki glas
55,00
Naročite se
Mesečna naročnina
Spletni tednik
Posebna ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
5,00 /mesec
Naročite se
Letna naročnina
Spletni tednik
Najboljša ponudba
Kmečki glas
Moj mali svet
55,99
Naročite se
Za naročnike tiskane izdaje tednika Kmečki glas je dostop do spletne izdaje BREZPLAČEN

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 21. Oct 2021 at 14:19

0 ogledov

Šentjurij pri Mirni Peči
Prvo soboto v oktobru je Peter Murgelj iz Jablana pri Mirni Peči pripravil družinsko trgatev. Trgači, mladi in stari, so se zbrali v njegovem vinogradu v Šentjuriju. Po dva in dva sta bila v vrsti in veselo trgala. Bili so trije brentači. Ko je brentač odnesel grozdje v klet zidanice, ga je tudi zmlel. Bilo je veliko mladih, ki so se hoteli preizkusiti in spoznati to delo, tako da je tudi Neža odnesla brento, kar je sicer bolj moško opravilo. V vinogradu ima gospodar dve sorti trte: šmarnico in amerikan. Kljub pozebi in drugim vremenskim neprilikam je bil z letino kar zadovoljen. Iz grozdja bo pripravil sok, saj ga imajo vsi radi. Med trganjem so obujali spomine na otroške in mladostne dni, ko je bila trgatev za celotno družino velik praznik. Že pregovor pravi, da je od kmečkega dela najboljša malica. Gospodinja se je v tem zelo izkazala. Helena Murgelj  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:13

0 ogledov

Soteska
Hudičev turn v Soteski, kraju ob reki Krki, kjer so imeli knezi Auerspergi mogočni dvorec, je v zadnjega pol stoletja doživel precej obnovitvenih del. Po besedah višje svetovalke za gospodarstvo in družbene dejavnosti na Občini Dolenjske Toplice Majde Gazvoda poteka na objektu nujna zamenjava dotrajanih smrekovih skodel. »Izbrani izvajalec del GPI Tehnika dotrajane skodle odstranjuje in jih nadomešča z novimi macesnovi. Polmetrske skodle se nameščajo v treh slojih, robovi na polkrožnih delih strehe ne bodo več vidni, kot je bilo to doslej,« je povedala Gazvodova in dodala, da pri obnovi sodelujejo s strokovnjaki novomeške območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije pod nadzorom odgovornega konservatorja dr. Tomaža Goloba. Topliška občina je bila uspešna tudi na razpisu za obnovo in prekritje strehe. Tako bo ministrstvo za kulturo sofinanciralo 49 % oz. 44.861 evrov, 51 % sredstev oz. 46.692,07 evra pa bo za izvedbo zagotovila Občina Dolenjske Toplice. V prihodnjih letih na občini v objektu vrtnega paviljona načrtujejo še konservatorsko-restavratorske posege na stenskih poslikavah v nadstropju, namestitev lesenega poda ter zamenjavo dotrajanega stavbnega pohištva. Zanimanje za obisk ali uporabo objekta je že zdaj veliko, po obnovi pa bo prav gotovo še večje. Želijo revitalizirati celotno območje grajskega parka v okolici vrtnega paviljona in ob ruševinah dvorca, kjer je še kamnit vodnjak. Zaradi vse večjega obiska načrtujejo tudi ureditev sanitarij v neposredni bližini objekta. Slavko Mirtič  

Thu, 21. Oct 2021 at 14:09

0 ogledov

Veliki Lipovec, Podlipa
Lokalna makadamska cesta Veliki Lipovec–Podlipa v severozahodnem delu žužemberške občine, ki povečini teče skozi gozd, je bila rekonstruirana z novo asfaltno prevleko konec osemdesetih let. Dobra tri desetletja je služila zlasti vaščanom Podlipe, pa tudi kmetom in gozdarjem, žal pa se je kakovost vozne površine v zadnjih letih močno poslabšala. Občina Žužemberk je v letošnjem letu namenila kar precej investicijskih sredstev za izboljšanje cestnih povezav, med te sodi tudi cesta proti Podlipi. »Investicija je bila izvedena z namenom izboljšanja povezave, predvsem pa zaradi večje prometne varnosti,« je ob odprtju prenovljene ceste dejal župan Jože Papež. Župan Papež je pohvalil vse lastnike zemljišč za zgledno sodelovanje ob gradnji ceste in ob tem izpostavil občana Karla Gnidovca, ki je odstopil dobršen del zemljišča v popolnoma novem delu izboljšanega križišča na odcepu proti vasi Podlipa. V sklopu sanacije 3,2 kilometra dolgega odseka ceste je bila narejena nova podlaga ceste, nova asfaltna prevleka z ureditvijo odvodnjavanja. Vrednost celotnih del pa znaša 530.000 evrov. Po prijetnem kulturnem programu je trak ob prisotnosti župana Papeža, direktorja podjetja Eltim Darka Perka in domačinke Darje Kmet prerezal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Novo pridobitev pa je blagoslovil ajdovški župnik Janez Zaletel. Slavko Mirtič

Thu, 21. Oct 2021 at 14:06

0 ogledov

Brežice
V nedeljo, 17. oktobra, je 60. rojstni dan praznoval Franci Peterkovič iz Brežic. Naš oči je izjemno delaven človek, ampak ga težko ujamemo v objektiv. Umno, pridno in spoštljivo obdeluje kmetijo, ki jo je podedoval od svojih staršev, pri tem mu pridno pomaga vsa družina. Sin Jernej že kar nekaj let opravlja vsa večja strojna dela in skupaj načrtujeta kmetovanje ter tako očeta močno razbremeni. Že od rane mladosti rad prebira časopis Kmečki glas, rad se udeleži tudi strokovnih ekskurzij. Rad se poveseli s svojimi prijatelji in znanci, rad jih sprejme na svojem domu in z ženo poskrbita, da mize niso prazne. Želimo mu zdravja, da se bomo še srečevali in se skupaj veselili. To mu želimo družina, prijatelji in znanci. Marjetka Peterkovič Fotografija: arhiv družine

Thu, 21. Oct 2021 at 14:02

0 ogledov

Žuniči
Jesenska zgodba v Šokčevem dvoru je tradicionalna prireditev, ko Javni zavod Krajinski park Kolpa odpre vrata muzeja Šokčev dvor in predstavi svoje delo. Prav tako pa omogoči predstavitev deležnikom, ki ustvarjajo v lokalnem okolju in nudijo tržne viške. Največkrat so to kmetje in rokodelci, ki uporabljajo naravne materiale in tradicionalne tehnike. Dogodek je umeščen v čas med sv. Mihaelom (29. september), ki med drugim velja za zaščitnika kmetijske biotske raznovrstnosti, in mednarodnim dnevom opazovanja ptičev (4. oktober). Kot najpomembnejše pa je to tudi družabni dogodek, ko se srečamo s sosedi, prijatelji in sodelavci. Vodenemu ogledu skozi muzejske zbirke in prikazom domačih obrti, ki ga je izvedla Tončka Jankovič z drugimi mojstricami, vedno sledi tudi kulturni program. Belokranjci so tokrat zelo pozorno prisluhnili plesno-pripovednemu performansu: Prekleta zemlja poželjivih žensk, ki ga je izvedla dr. Kanika Gupta iz New Delhija, Indije, ki je trenutno na rezidenci v Etnografskem muzeju Slovenije v Ljubljani. Umetnica je doktorirala prav iz teme starodavnega indijskega motiva ženske in drevesa. In v predstavi jezik (angleščina) sploh ni bil ovira, čeprav ga veliko gledalcev ne razume. Že tradicionalno se na prireditvah v Šokčevem dvoru pojavljajo različna kamišibaj gledališča, tokrat sta nam ob glasbi in pripovedovanju več zanimivih zgodb predstavila Breda in Darko Kočevar. In ker so gledalci vseh starosti pred njunim odrom na kolesih kar obnemeli, sta morala vedno znova dodajati nove in nove zgodbe – za mlade in stare … Petnajstkratni slovenski državni prvak v striženju ovc in štirikratni udeleženec svetovnih prvenstev Alojz Novak – Slavc pa je prikazal postopek striženja ovc in ravnanja s surovo ovčjo volno, ki jo v parku veliko uporabljamo za najrazličnejše namene. Na stojnicah so se predstavili ponudniki izdelkov domače obrti in ekološki kmetje s svojimi pridelki in proizvodi ter uspeli tudi prodati svoje blago. Tokratna posebnost je bila stojnica za destilacijo sivkinega olja. Lahko bi rekli: Tudi v malih Žuničih smo imeli vse, kar imajo veliki. Boris Grabrijan

Thu, 21. Oct 2021 at 13:58

0 ogledov

Negova
Ni bilo tako, kot piše v naslovu, kajti Grajsko trgatev je ob pomoči Kulproturja (Zavoda za kulturo, turizem in promocijo) Gornja Radgona pripravilo Turistično društvo Negova – Spodnji Ivanjec, ki ga uspešno vodi predsednik Zdenko Bratuša. Trgatev, že osma po vrsti, je potekla v soboto, 9. oktobra 2021. Trta raste na lesenih brajdah, latnikih, ki so postavljeni na sončnem delu pobočja gradu ob zeliščnem vrtu, pod negovskim gradom. Brajde s samorodnicama jurko in klinton je pred davnimi leti uredil tedanji stanovalec Franc Vindiš, ki je z družino živel v gradu. Tokratna prireditev, imenovana Grajska trgatev, je bila dobro obiskana. Obiranja in »prešanja« se je udeležilo veliko veselih trgačev. Kot je običaj, so grozdje na prešo nosili »pütarji«. Kot nam je povedal predsednik društva Zdenko Bratuša, so si trgatev in prešanje ogledali tudi turisti iz raznih delov Slovenije, ki v Negovo prihajajo zaradi gradu in kraja, kjer je živel znani Slovenec Ivan Kramberger, imenovan Dobri Človek iz Negove. Na trgatev je pripeljal svoje goste tudi gospodar Turistične kmetije Alojz Firbas iz Cogetincev pri Cerkvenjaku, ki je berače počastil s svojo vinsko kapljico in žganjem iz viljamovk, ki je specialiteta te turistične kmetije. O trgatvi nam je predsednik društva povedal: »Iz nabranega grozdja smo letos stisnili manj mošta, saj je veliko pridelka vzela spomladanska pozeba. Letos smo prešali na leseni preši, stari 101 leto. Društvu jo je, po posredovanju podjetnika Ludvika Fekonja iz Negove, podaril poslanec DZ RS Franc Breznik. Za samo prešanje je poskrbel Iztok Starovasnik, za nego mošta pa skrbi kletar Milan Rojko.« Pridelano vino društvo toči ob raznih prireditvah, ki jih prirejajo skozi leto. V Negovi pa imajo svoje brajde s samorodnico tudi gasilci PGD Negova. Ker je letos grozdja malo, so jim grozdje potrgali in sprešali člani turističnega društva. Po končani trgatvi so ob prešanju, stiskanju nabranega grozda pripravili, kot se za trgatev spodobi, bogato pojedino. Za dobrote, ki so jih berači uživali ob trgatvi, so poskrbele članice društva. Ludvik Kramberger  
Teme
kmetijska politika OMD

Zadnji komentarji

Miz Nelez :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Kmetje na OMD območjih izgubljajo znatna subvencijska sredstva