Bo hipotetična vrednost podlaga za realno obdavčitev?
V letu 2017 je bil sprejet zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin kot izhodišče za uvedbo davka na nepremičnine v prihodnje. Ta davek naj bi temeljil na ocenjeni tržni vrednosti posamezne nepremičnine.
Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 19. november 2019 ob 08:35

Odpri galerijo

Geodetska uprava RS (GURS) je 1. oktobra na portalu množičnega vrednotenja nepremičnin objavila predlog modelov vrednotenja in poskusno izračunane vrednosti nepremičnin. Predlogi modelov so bili javno razgrnjeni tudi po občinah do konca oktobra, lastniki nepremičnin pa so lahko do prejšnjega petka oddali pripombe glede vpliva vrednostne ravni in cone, na posebnem obrazcu pa je bilo mogoče GURS-u posredovati tudi splošne pripombe na modele.

GURS bo na podlagi pripomb pripravil končni predlog modelov za sprejetje na vladi, temu pa bo sledilo novo množično vrednotenje, ki mora biti po zakonu opravljeno do konca marca 2020.

Več o tem pa v 47. številki (20. november 2019) Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Wed, 22. Jan 2020 at 13:23

166 ogledov

Kmetijo ohranja ženski rod
Že kar 400 let so stari najstarejši zapisi o tem, da rodbina s priimkom Starc (oz. Starec), iz katerega izvira tudi hišno ime, živi na mestu domačije. Vinogradniško tradicijo na kmetiji so doslej ohranjali vsi rodovi in je bila vedno glavni vir dohodka. Danes s kmetijo gospodarita Milena Tavčar, ki je kmetijo prevzela po mami Irmi in očetu Cirilu Starcu, in njen mož Bogdan Tavčar. Ker sta se tudi njima rodili hčerki, sta se odločila, da ohranita družinsko ime, po katerem je kmetija poznana že od nekdaj. Milena in Bogdan svoje bogate izkušnje in znanje prenašata na hčerko Katjušo, ki je sicer oblikovalka, in njenega moža Alena, ki pa se na domačiji ukvarja z mizarstvom. Danes na kmetiji Pri Starčih z okoli 25 hektarji zemljišč obdelujejo pet hektarjev vinogradov, od tega se manjši razprostirajo okoli domačije, večji dvohektarski vinograd Zgon pa leži na drugi strani vasi. Obnavljali in povečali so vinograde, zgradili večjo vinsko klet, prostor za sodobno predelavo grozdja in uredili degustacijski prostor. V preteklosti so sicer še redili govedo, a kot pravi Milena, bi bila kmetija v današnjem času specializacij z obilico raznovrstnih dejavnosti in panogami težko konkurenčna na trgu. Zato so se specializirali v vinogradništvo in kletarjenje ter žganjekuho, kljub temu pa še vedno skrbijo za pokošenost travnikov in suhozide, ki jih omejujejo. Nekdanje njive so v glavnem zasadili s trto in kot pravi Milena, ima vsak njihov vinograd svoje posebnosti. Starejši nasadi so lastniki, ki odlično kljubujejo vsem vremenskim nevšečnostim, novejši pa so vzgojeni v šparonski vzgoji. »Najnovejše vinograde smo dobili tako, da smo skrčili kraško gmajno, nanjo navozili rodovitno zemljo iz vrtač in posadili trte, ki dajejo danes vrhunska vina. Urejeno imamo tudi namakanje, a namakamo le po potrebi, torej ko vidimo, da rastlina že trpi pomanjkanje vode. Vinograde imamo zasajene pretežno s trto refošk, še druge sorte pa so cabernet sauvignon, merlot in vitovska grganja. Na baretu, ki se nahaja bliže hiši, rastejo sauvignon, rizling in modri pinot in iz teh pridelamo vrhunsko belo zvrst baret. Ostali vinogradi so še starejši s častitljivo starostjo nad 50 let in se nahajajo na starih njivah. Tam pridelamo pretežno teran, vitovsko grganjo in malvazijo.« Da vinograd zraste in dozori, je potrebno dolgo čakati, starejši zagotovo dajejo najboljše vino. »Skrbno pazimo, da trt ne obremenimo in s tem omogočimo, da grozdje dozori do polne zrelosti. Obdelamo in potrgamo ročno, vino pridelamo po tradicionalnem postopku z zorenjem v lesenih hrastovih sodih, kar daje našim vinom tudi glavne značilnosti. Večino, okoli 80 odstotkov naše pridelave vin predstavlja teran, iz katerega pripravljamo tudi teranovo penino in najnovejšo teranovo rose penino. Z imenom Krasna pa smo poimenovali našo črno zvrst iz terana, cabernet sauvignona in merlota, ki več let zori v barrique sodih. Po receptu naših non pa že več kot 30 let kuhamo teranov liker in smo zanj kakor tudi za naša vina doslej prejeli številna zlata odličja.« POTRDITVE SKRBNEGA DELA »Številna priznanja nam veliko pomenijo in potrjujejo, da smo na pravi poti, zato z dejavnostjo nadaljujemo in svoje delo nenehno nadgrajujemo. Še posebej smo ponosni na naziv šampion za izbrani teran PTP 2015. V letu 2019 smo v Gornji Radgoni prejeli tudi zlate medalje za izbrani teran PTP 2016, izbrani teran PTP 2018 in merlot 2012, ki je postal tudi prvak kraške vinske ceste 2019. Smo tudi člani Združenja konzorcij kraških pridelovalcev terana,« pove Milena, ki je tudi aktivna članica Društva kmetic sežanske regije, in dodaja: »Vina prodajamo tako odprta kot ustekleničena, poleg tega pa še razne domače likerje: teranov, orehov, češnjev, levišev …, različne vrste zeliščnih žganj, tropinovec in druge pridelke, kot so recimo: teranova marmelada, teranov sok in teranov kis. Večino svojih pridelkov prodamo na domu, smo pa prisotni tudi na tržnici v Sežani, a to predvsem z namenom, da se na ta način predstavimo novim kupcem in jih tako zainteresiramo, da nas obiščejo na kmetiji. MALE SKRIVNOSTI ZA VRHUNSKE IZDELKE V današnjih časih, ob današnjih tehnologijah in znanjih ni tako zelo težko iz dobrih surovin pridelati povprečno zelo dobrih izdelkov oziroma kmetijskih pridelkov in izdelkov. Za vrhunske produkte pa je poleg tega potrebnih še kar nekaj t. i. malih skrivnosti oziroma osebne note pridelovalca ali izdelovalca. Tudi pri Starčevih je tako. Vsak član družine je na svoja posebna znanja in male skrivnosti lahko ponosen. Nekaj teh so nam tudi zaupali. Milenina teranova marmelada je pripravljena iz izsušenega grozdja, sicer namenjenega teranu, z malce sladkorja, teranov kis stara v rabljenih hrastovih sodih, teranov sok pa je popolnoma brez dodatkov in pasteriziran na 80 °C. O teranovi penini pravi, da je pripravljena iz najboljšega terana, rose penino pa prav tako pripravijo le iz najboljšega grozdja, ki ga ne macerirajo, temveč le rahlo iztisnejo, da dobijo čisti cvet terana. Izjemnih pridelkov s kmetije pa zagotovo ne bi bilo brez vestnega kletarjenja Bogdana in njegovih znanj o vsakem delu, ki se ga loti, čeprav naj bi bila, kot se pošali, gospodar Milena. Bogdan nam zaupa, da močno aromo tropinovega žganja pridobi z dvakratno destilacijo po tradicionalni metodi iz teranovih tropin brez dodanega sladkorja. »Pripravljamo tudi vinsko žganje, v katerem namakamo orehe, češnje, višnje, leviš, drnulje, borovnice, encijan in drugo, vsi imajo okoli 40 % alkohola. Bolj sadnim dodamo sladkor, nekatere pa ohranimo naravne. Iz izbranih zelišč pripravljamo tudi zeliščno žganje. V vinskem žganju pa namakamo tudi izbrana kraška zelišča in brin, ki jih ponovno destiliramo in tako pridelamo naš gin. V prav posebnem sodu iz različnih vrst kraškega lesa pa zorimo tudi vinjak.« »KEJ IMASTE ŠE KEJ?« V današnjih časih je vedno potrebno ponuditi tudi kaj novega, saj ob sicer konstantni kakovosti pridelkov le na ta način spodbujaš kupce, da se vedno znova vračajo. Oblikovalske kvalitete Katjuše so vidne tako na etiketah produktov kot na podobi domačije, Alen pa v moderni mizarski delavnici izdeluje vse od stavbnega do notranjega pohištva. Tako oba z vsakim dnem bolj prispevata k uspešnosti kmetije. Katjuša je še posebej ponosna na njihovo olje iz grozdnih pešk. Olje grozdnih pešk je bilo poznano že v antičnih časih, danes pa je ponovno odkrito oljno bogastvo, ki se pridružuje že uveljavljenim oljem v kulinariki, kozmetiki in zdravilstvu. Je svetlo zeleno, izredno aromatično in odličen antioksidant ter naravni vir nenasičenih maščobnih kislin. Je pa tudi bogat vir vitaminov E in C. Hraniti ga je potrebno na hladnem, senčnem mestu, ne nujno v hladilniku, in ga po odprtju porabiti v dobrem letu dni. Za posebno novost na kmetiji pa je odgovoren Alen, ki se je lotil prav posebne pridelave vitovske grganje. Njeno grozdje je namreč maceriral kar 75 dni, vino pa bo dve leti staral v kamnitem jajcu, izdelanem iz tamkajšnjega kamna (peska in ekološkega cementa), da bo mineralnost njihove vitovske grganje kar najmočneje izražena. Milena Tavčar Družina Tavčar: Bogdan, Milena, Milenina mama Irma in hči Katjuša ter njen mož Alen Katjuša je še posebej ponosna na vino merlot 2012, ki je postalo prvak kraške vinske ceste 2019, in seveda na roke mame Milene, na plakatu v ozadju. »Na Krasu brez lastnega dela in brez nekaj sreče ne gre,« pravi Bogdan. »Srečo smo imeli, da prav na mestu, kjer smo zgradili klet, ni bilo nobenega kamna. Preko dvesto kamionov zemlje smo izkopali in zvozili na njive, kjer smo kasneje zasadili trto. Kamne na robovih izkopane zemlje pa smo pustili kot dele sten.« Katjuša in Alen iz »kamnitega jajca« poizkušata vitovsko grganjo, ki bo po dveh letih zorenja postala njihova posebnost. Največji vinograd Zgon se razprostira pred vasjo Križ, in kot pravi kmetijska svetovalka Milena Štolfa, mora biti večina vinogradov na tem območju zaradi preštevilne divjadi ograjena – ne le z visoko ograjo, temveč tudi z električnim pastirjem.

Tue, 7. Jan 2020 at 08:45

425 ogledov

S tremi biki ni nič, prav tako ne s 500 litri vina
Peter Deu je gostinec, lastnik gozda, lesni predelovalec, vinogradnik in podjetnik iz Mokronoga. Družina Deu šteje 14 članov – oče Peter in mama Liljana, hčerki Ana in Petra ter sin Ivan in vnuki Blaž, Gregor, Zdenka, Nuška, Lili, Matic, Oskar, Iva in Peter. In prav za vse se delo najde v domačem podjetju. Nekoč so tudi kmetovali, z gostinstvom pa se na Deuovi domačiji ukvarja že peti rod. Peter nam je predstavil svoj pogled na kmetijsko, gozdarsko in vinogradniško dejavnost nekoč in danes. Več pa si preberite v 2. številki (8.januarja 2020) Kmečkega glasa.

Fri, 3. Jan 2020 at 08:11

248 ogledov

Na pot k izboljšanju
To mejo je pretekli teden prestopila skupina aktivistov, ki je zasedla kmetijo v Ljubljani. Temu dejanju ne moremo reči miren protest, temveč kriminalno dejanje, ki v medijih sodi v rubriko črna kronika. Zakaj moramo Slovenci požreti vse zablode; tu ne mislim le kmetijskih, temveč vseh evropskih politik? Zakaj protestniki niso zasedli recimo neke belgijske mesne kmetije, kjer redijo belgijsko plavo govedo? Krave te pasme rodijo vedno s carskim rezom in po navadi v prostorih, ki jih naša veterina zagotovo ne bi odobravala, po tretjem porodu pa gredo v klavnico. Konec koncev so tudi rastline živa bitja in če vprašaš kakšnega zagrizenega florista, bo dejal, da tudi čutijo. Pa jih protestniki vseeno uživajo. Narava je pač narava, Darwin je dejal, da v njej poteka boj za obstanek, ki je tudi eden od vzvodov za razvoj novih vrst. In od nekdaj so se v tem boju živa bitja prehranjevala ena z drugo, z živo ali poginulo, tako rastlino kot živaljo. Zakaj protestniki ne prevzgojijo zveri, da bi se hranile zgolj z rastlinami? Mar t. i. protestnikom ni moralno sporno, da neka živalska vrsta pobija drugo vrsto zgolj v izobraževalne namene, kot to počne recimo volkulja z mladiči … »Nihče ni proti kmetu, kmetiji, ampak smo proti sistemu, katerega žrtve so tudi kmetje,« je dejal eden od protestnikov. In zakaj potem niso organizatorji svojih pajdašev iz vseh vetrov EU najprej povabili na nakup zelenjave na eno izmed zelenjadarskih kmetij ter potem na miren protest pred objekte sistema, morda pred parlament, vlado …? Ali še bolje: lahko bi šli s slovensko zelenjavo protestirati v Bruselj. Mirno, svobodno, zdravo, zadovoljno … prestopno leto 2020 iz uredništva Kmečkega glasa želimo vsem našim bralcem na poti k izboljšanju družbenega položaja in življenja slovenskih kmetov.

Fri, 3. Jan 2020 at 08:05

223 ogledov

Blagoslov za zdravje konj in rejcev
Med mnogimi blagoslovi konj na Štefanovo je blagoslov pripravilo tudi Društvo prijateljev konj Višnja Gora, ki je letos praznovalo 20-letnico delovanja. Tamkajšnji blagoslovi na štefanovo za zdravje konj in njihovih lastnikov pa so se pričeli na Veliki Dobravi začeli še pred uradno ustanovitvijo društva. Tokrat rejci svoje lepotce že 22. pripeljali k blagoslovu. Po sv. maši za vse pokojne konjarje je župnik Slavko Judež blagoslovil 37 konj in ponija, njihove lastnike in rejce ter vse zbrane. Več o utrinkih na štefanovo iz drugih koncev Slovenije pa si preberite v 1. številki (1. januar 2020) Kmečkega glasa.

Mon, 30. Dec 2019 at 09:30

401 ogledov

Kmetje na OMD območjih izgubljajo znatna subvencijska sredstva
Težji obdelovalni pogoji, t. i. OMD (območja z omejenimi dejavniki za pridelavo), so v Sloveniji na približno 80 % vseh obdelovalnih površin, a med njimi zaradi izjemno razgibanega reliefa obstajajo ogromne razlike že pri sami pridelavi in spravilu krme. Zaradi velike lastniške razdrobljenosti imajo slovenski kmetje manjše kmetije, zaradi majhnosti in težkih obdelovalnih pogojev pa mnogi kmetje poleg kmetije hodijo tudi v službo. Več o tem pa v 1. številki (1. januarja 2020) Kmečkega glasa.

Wed, 18. Dec 2019 at 07:53

285 ogledov

Okrasna drevesca iz naših gozdov
Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov za nalepko. Več o tem pa v 51. številki Kmečkega glasa.

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarDarja ZemljičBarbara RemecDragica HericKristijan  HrastarVlasta Kunej

NAJBOLJ OBISKANO

Bo hipotetična vrednost podlaga za realno obdavčitev?