Predstavljamo kandidate za mlado kmetico in gospodarja leta
Še dobra dva tedna nas ločita od letošnjega tekmovanja za mlado kmetico in gospodarja leta. Tako kot vsako leto vam tudi letos predstavljamo vse kandidatke in kandidate.
Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 27. avgust 2019 ob 10:04

Odpri galerijo

na fotografiji: kandidat Boštjan Vreže

Še dobra dva tedna nas ločita od letošnjega tekmovanja za mlado kmetico in gospodarja leta. Tako kot vsako leto vam tudi letos predstavljamo vse kandidatke in kandidate. Do konca razpisnega roka se je prijavilo osem kandidatk in štirje kandidati, a sta se pri obeh spolih po en premislila, ko sta en mesec pred prireditvijo na dom prejela paket z gradivom za letošnje tekmovanje. Tako so vsi trije kandidati že finalisti, vprašanje je le, na katero mesto se bodo uvrstili. Kandidatke se bodo morale do finala prebiti z znanjem in kančkom sreče, saj so v finalu zanje le tri mesta. V prvem delu jih bomo izprašali iz treh vsebin: koz in ovc, jagodičja in zelišč. Vsi se že zavzeto pripravljajo na tekmovanje.

V naslednjih dveh številkah časopisa Kmečki glas pa lahko preberete, kdo so letošnji kandidati, od kod prihajajo, kaj delajo na kmetiji in kaj pričakujejo od tekmovanja. Prav vsi letošnji kandidati so zavzeti za delo na kmetiji in so pri tem tudi uspešni, v prostem času pa počnejo še marsikaj zanimivega.

Več o tem na 20. in 21. strani 35. številke (28.avgust 2019) Kmečkega glasa piše Barbara Remec.

(na fotografiji: kandidat Boštjan Vreže)

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 7. Jan 2020 at 08:45

386 ogledov

S tremi biki ni nič, prav tako ne s 500 litri vina
Peter Deu je gostinec, lastnik gozda, lesni predelovalec, vinogradnik in podjetnik iz Mokronoga. Družina Deu šteje 14 članov – oče Peter in mama Liljana, hčerki Ana in Petra ter sin Ivan in vnuki Blaž, Gregor, Zdenka, Nuška, Lili, Matic, Oskar, Iva in Peter. In prav za vse se delo najde v domačem podjetju. Nekoč so tudi kmetovali, z gostinstvom pa se na Deuovi domačiji ukvarja že peti rod. Peter nam je predstavil svoj pogled na kmetijsko, gozdarsko in vinogradniško dejavnost nekoč in danes. Več pa si preberite v 2. številki (8.januarja 2020) Kmečkega glasa.

Fri, 3. Jan 2020 at 08:11

231 ogledov

Na pot k izboljšanju
To mejo je pretekli teden prestopila skupina aktivistov, ki je zasedla kmetijo v Ljubljani. Temu dejanju ne moremo reči miren protest, temveč kriminalno dejanje, ki v medijih sodi v rubriko črna kronika. Zakaj moramo Slovenci požreti vse zablode; tu ne mislim le kmetijskih, temveč vseh evropskih politik? Zakaj protestniki niso zasedli recimo neke belgijske mesne kmetije, kjer redijo belgijsko plavo govedo? Krave te pasme rodijo vedno s carskim rezom in po navadi v prostorih, ki jih naša veterina zagotovo ne bi odobravala, po tretjem porodu pa gredo v klavnico. Konec koncev so tudi rastline živa bitja in če vprašaš kakšnega zagrizenega florista, bo dejal, da tudi čutijo. Pa jih protestniki vseeno uživajo. Narava je pač narava, Darwin je dejal, da v njej poteka boj za obstanek, ki je tudi eden od vzvodov za razvoj novih vrst. In od nekdaj so se v tem boju živa bitja prehranjevala ena z drugo, z živo ali poginulo, tako rastlino kot živaljo. Zakaj protestniki ne prevzgojijo zveri, da bi se hranile zgolj z rastlinami? Mar t. i. protestnikom ni moralno sporno, da neka živalska vrsta pobija drugo vrsto zgolj v izobraževalne namene, kot to počne recimo volkulja z mladiči … »Nihče ni proti kmetu, kmetiji, ampak smo proti sistemu, katerega žrtve so tudi kmetje,« je dejal eden od protestnikov. In zakaj potem niso organizatorji svojih pajdašev iz vseh vetrov EU najprej povabili na nakup zelenjave na eno izmed zelenjadarskih kmetij ter potem na miren protest pred objekte sistema, morda pred parlament, vlado …? Ali še bolje: lahko bi šli s slovensko zelenjavo protestirati v Bruselj. Mirno, svobodno, zdravo, zadovoljno … prestopno leto 2020 iz uredništva Kmečkega glasa želimo vsem našim bralcem na poti k izboljšanju družbenega položaja in življenja slovenskih kmetov.

Fri, 3. Jan 2020 at 08:05

201 ogledov

Blagoslov za zdravje konj in rejcev
Med mnogimi blagoslovi konj na Štefanovo je blagoslov pripravilo tudi Društvo prijateljev konj Višnja Gora, ki je letos praznovalo 20-letnico delovanja. Tamkajšnji blagoslovi na štefanovo za zdravje konj in njihovih lastnikov pa so se pričeli na Veliki Dobravi začeli še pred uradno ustanovitvijo društva. Tokrat rejci svoje lepotce že 22. pripeljali k blagoslovu. Po sv. maši za vse pokojne konjarje je župnik Slavko Judež blagoslovil 37 konj in ponija, njihove lastnike in rejce ter vse zbrane. Več o utrinkih na štefanovo iz drugih koncev Slovenije pa si preberite v 1. številki (1. januar 2020) Kmečkega glasa.

Mon, 30. Dec 2019 at 09:30

370 ogledov

Kmetje na OMD območjih izgubljajo znatna subvencijska sredstva
Težji obdelovalni pogoji, t. i. OMD (območja z omejenimi dejavniki za pridelavo), so v Sloveniji na približno 80 % vseh obdelovalnih površin, a med njimi zaradi izjemno razgibanega reliefa obstajajo ogromne razlike že pri sami pridelavi in spravilu krme. Zaradi velike lastniške razdrobljenosti imajo slovenski kmetje manjše kmetije, zaradi majhnosti in težkih obdelovalnih pogojev pa mnogi kmetje poleg kmetije hodijo tudi v službo. Več o tem pa v 1. številki (1. januarja 2020) Kmečkega glasa.

Wed, 18. Dec 2019 at 07:53

262 ogledov

Okrasna drevesca iz naših gozdov
Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov za nalepko. Več o tem pa v 51. številki Kmečkega glasa.

Tue, 26. Nov 2019 at 08:53

224 ogledov

Priznanje življenjskemu delu
Prejemniki priznanj za skrbno delo z gozdom, po eden iz vsake od 14 območnih enot ZGS, izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varovalno opremo in nenehno usposabljanje na področju gozdarstva. Več o tem si preberite v 48. številki (27. november 2019) Kmečkega glasa.

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarDarja ZemljičBarbara RemecDragica HericKristijan  HrastarVlasta Kunej

NAJBOLJ OBISKANO

Predstavljamo kandidate za mlado kmetico in gospodarja leta