Tradicija in povezanost sta garant za članstvo v svetovnem vrhu hmeljarstva
Kongres se je začel z dobrodošlico udeležencem s strani predsednika Združenja hmeljarjev Slovenije Janeza Oseta. Kot je povedal, je kongres za slovenske hmeljarje priložnost, da v svetu promovirajo slovensko pridelavo hmelja in slovenske sorte ...
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Torek, 6. avgust 2019 ob 09:57

Odpri galerijo

Pretekli teden je v Ljubljani in Žalcu po 27 letih ponovno v Sloveniji potekal svetovni kongres Mednarodnega združenja pridelovalcev hmelja (International Hop Growers’ Convention – IHGC), ki vključuje 34 članov, organizacij proizvajalcev hmelja iz 20 držav (med preteklim in sedanjim kongresom so se združenju pridružile še nove države članice Argentina, Kanada in Rusija) in druge zainteresirane družbe s področja hmeljarske industrije z vseh petih celin. Naslednji kongres bo čez dve leti na Češkem.

Kongres se je začel z dobrodošlico udeležencem s strani predsednika Združenja hmeljarjev Slovenije Janeza Oseta. Kot je povedal, je kongres za slovenske hmeljarje priložnost, da v svetu promovirajo slovensko pridelavo hmelja in slovenske sorte hmelja ter da pokažejo svojo povezanost. Posebej pa je poudaril, da se na povprečni slovenski hmeljarski kmetiji (s hmeljem ima zasajenih povprečno 13,7 hektarja zemljišč) ukvarjajo s hmeljarstvom že tri generacije in da se za prihodnost hmeljarstva ni bati.

Več o tem si preberite v 32. številki (7.avgust 2019) Kmečkega glasa.

Galerija slik

Zadnje objave

Thu, 9. Apr 2020 at 12:47

0 ogledov

Obrezal jo je skrbnik potomke na Blejskemu gradu
Za zidovi ribniškega gradu od maja lani poganja potomka najstarejše trte na svetu, tiste, ki že več kot 400 let raste na mariborskem Lentu. V zemljo sta jo ob lesenem kolu, pritrjenem na zid, položila mestni viničar oziroma njen mariborski skrbnik Stane Kocuter in Franc Meršnik, ki za potomko modre kavčine oziroma žametne črnine, ki spada v ekološko skupino sort črnomorskega bazena, skrbi v deželi suhe robe. Da bo še naprej rasla in morda že prihodnje leto tudi obrodila, jo je potrebno vsako leto tudi obrezovati. Škarje v roke je pred dnevi skupaj s skrbnikom Meršnikom vzel Davorin Slejko, vinogradnik iz Dornberga s Primorske, sicer skrbnik mariborske potomke na blejskem gradu. Od rezi je odvisen pridelek v tekočem letu in razvoj trte v prihodnje, saj z rezjo uravnavamo rodnost in obremenitev vinske trte, kar odločilno vpliva na kakovost grozdja in vina, je dejal Slejko in vinogradnikom razložil postopke pri obrezovanju. Janez Lovšin, predsednik Društva ribniških vinogradnikov, pa je po opravljenem dodal, da se je za to trto, ki lepo poganja, začelo novo obdobje. »Prijela se je, tudi raste in zeleni. To je za nas uspeh. Lahko se zgodi, da bo že letos pognala kakšen grozd za trganje,« upa predsednik. Medtem ko iz mariborske trte naredijo posebno vino, grozdje iz ostalih potomk iz 22 različnih krajev roma v Vipavo. Iz njega pa nastane vino Mladovita. Ime ima po društvu, ki poskrbi, da je grozdje pravilno stisnjeno in da tradicija ostaja. Besedilo in fotografija: Milan Glavonjić

Thu, 9. Apr 2020 at 12:34

0 ogledov

Mojster kolarskega poklica
Srečati kolarja, ki bi vam izdelal leseno kolo, je loterija. Mi smo ga našli v majhni vasi Stara Gora pri Svetem Juriju ob Ščavnici. To je Edi Leskovar, ki je rojen 29. novembra leta 1943 na Stari Gori, in kot se sam šali, na dan, ko se je rodila SFR Jugoslavija. Kolarskega poklica se je izučil pri Alojzu Dolinšku v Presiki, obrtno šolo pa obiskoval v Ljutomeru. Ker v svojem poklicu ni imel dela, se je preusmeril v kmetovanje. V svojih hlevih je redil 500 bekonov. Sedaj, ko je v pokoju, v njegovih hlevih prašičjerejo nadaljuje najemnik. Kljub kmetijski dejavnosti pa ni mogel mimo svojega kolarskega poklica. Ko pride kakšno kolarsko naročilo, se posveti kolarstvu in zavihti kolarsko sekiro. Njegovo življenjsko kolarsko delo je izdelava lesenih zobatih mlinskih koles in drugega postrojenja v slovitem mlinu na veter na Stari Gori. Edi nam je o kolarskem delu povedal: »V turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici, ki ga vodi kovaški mojster Janez Mir, so v svojem Kmečkem muzeju na Stari Gori imeli strohneli koleselj, ki je bil izdelan leta 1898. Okovje koleslja so želeli oddati na odpad. Prav to okovje (in tudi nekaj ohranjenih lesenih delov) mi je služilo za osnovo, da sem lahko izdelal lesene dele koleslja, kot mi pravimo temu luksuznemu kmečkemu vozilu. Koleslje, bargle in lincer vagne, slednjemu pravijo zapravljivček, so imeli le bogatejši kmetje, ki so imeli tudi konje. Z njimi so se vozili po opravkih v bližnja mesta, ob nedeljah in praznikih pa tudi k maši. Ker sem kolar, sem v okovju videl možnost izdelave natančno takega vozila, kot ga je nekoč imel kdove kateri kmet. Izdelava koleslja zahteva veliko kolarskega znanja in spretnosti.« Edi ima svoj kolarski poklic rad, čeprav ga ne more opravljati, ker pač ni naročil. Tu in tam pa za svojo dušo naredi kaj »kolarskega«. »Moram reči, da prihajajo posamezna naročila za kolarske izdelke od tistih, ki želijo ohraniti kmečka orodja in naprave. Še lani decembra sem za Turistično kmetijo Firbas v Cogetincih pri Cerkvenjaku izdelal originalne »tolige« ali »šajtrgo«, samokolnico iz lesa, ki jo je okoval kovaški mojster Janez Mir iz Grabonoša. Za naročnika v pri Šent Petru, Malečniku pa sem izdelal tudi »kankole«, ki jih je imela vsaka hiša, saj so na njih vozili sveže nakošeno travo za živino. Oba, kovač Janez Mir in jaz, sva v širši okolici edina živeča in delujoča v kolarskem in kovaškem poklicu. Kot vam je znano, je to poklic, ki je izumrl. Tu mislim na kolarski in vozno podkovski poklic, ki sta močno povezana. Kolar je izdelal lesene dele, kovač pa jih je okoval in tako je bil izdelek uporaben. Vozove, tudi druge priprave in naprave iz lesa in okovane od kovača, je imela vsaka kmetija.« Besedilo in fotografija: Ludvik Kramberger

Wed, 8. Apr 2020 at 16:04

93 ogledov

Gozdovi zajemajo polovico parka
To je tudi dan promocije gozdov in ozaveščanja o pomenu ter nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov - moto leta 2020 je: Gozdovi in biotskaraznovrstnost - predragoceni, da bi jih izgubili. Tudi v Krajinskem parku Kolpa so gozdovi pomemben del zavarovanega območja narave, saj zajemajo kar polovico površine parka. Večinoma gre za belogabrove gozdove, a vrstna sestava je zelo pestra. Manj veseli smo dejstva, da veliko zaraščajočih površin počasi prehaja v gozd. To dolgoročno zagotovo ne pomeni večje biotske pestrosti, saj je za pravo ravnovesje potrebna tudi pestra kulturna krajina, posebno pri našem tipu parka, ki je tudi poseljen, vpliv ljudi na naravo pa velik. Velik delež populacij prostoživečih živali pa se hrani pretežno na gozdnem robu – kmetijskih površinah. V javnem zavodu KP Kolpa smo zaskrbljeni ob različnih nelegalnih posekih in slabem gozdnem redu, prav tako pa tudi ob obsežnih legalnih posegih v najboljo bčutljivo okolje. Sedaj na primer je tak zaskrbljujoč poseg v – Hrastovo lozo; edini strogi naravni rezervat v Sloveniji. Težko verjamemo, da lastnik tako nujno potrebuje ta prihodek od lesa in da ne bi bilo mogoče pustiti ta del gozda živalim in rastlinam. Konec koncev, v neposredni bližini gnezdi naša največja kolonija sivih čapelj. Besedilo in fotografija: Boris Grabrijan      

Wed, 8. Apr 2020 at 15:51

97 ogledov

Dela so se pričela, na milijone vrvic
Pri Rojnikovih iz Spodnjih Grušovelj imajo najete sezonske delavce iz Romunije, ki so prišli k njim že pred kronavirusom. Sedaj, ko so hmelj obrezali so že pričeli z napeljavo vrvic. Letos pri Rojnikovih obdelujejo samo 20 ha hmeljišč, saj so morali zaradi viroidne zakrnelosti izorati in uničiti 24 ha polno rodnih hmeljišč. Na novo so postavili 2,2 ha hmeljske žičnice. Na kmetiji so že pričeli izvajati tudi vse preventivne ukrepe za preprečitev širjenja koronavirusa, skrbijo pa jih razkužila, saj jih je težko dobiti. Kako morajo ukrepati s sezonskimi delavci jih je obvestila Civilna zaščita Občine Žalec.  Besedilo in fotografija: Tone Tavčar  

Wed, 8. Apr 2020 at 14:38

79 ogledov

Rojenje podlubnikov se je že pričelo
»Odkrivanje žarišč podlubnikov in izvajanje odločb bo za izvedbo sanitarne sečnje potekalo tudi v času epidemije. Rojenje podlubnikov se je namreč že pričelo, zato lastnike gozdov pozivamo, naj upoštevajo roke ter pravočasno pospravijo napadena drevesa ter redno pregledujejo svoje gozdove. Ob odkritju napada podlubnikov naj po telefonu ali elektronski pošti obvestijo revirnega gozdarja. Redno sečnjo v danih razmerah odsvetujemo, spomladanska obnova s sadnjo gozdnega drevja pa bo potekala ob upoštevanju preventivnih ukrepov,« je povedal Boris Rantaša iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS). Letos je bilo za sanitarni posek izbranih že za 230 tisoč kubičnih metrov dreves, večinoma zaradi posledic napada podlubnikov in februarskih močnih vetrov. ZGS vzpostavlja mrežo kontrolnih feromonskih pasti (načrtujejo postavitev 3500 pasti), s katerimi bo spremljal rojenje in številčnost smrekovih podlubnikov. S feromonskimi pastmi so dolžni skladišča gozdnih lesnih sortimentov v tem času opremiti tudi upravljavci skladišč. JE ROKE SEČNJE MOGOČE PODALJŠATI? Eno od pogostih vprašanj te dni je tudi vprašanje, ali je roke za izvedbo odločbe za sanitarno sečnjo mogoče podaljšati. Kmetijsko ministrstvo odgovarja: »ZGS lahko z odločbo določi tudi krajši ali daljši rok, pri čemer mora upoštevati razvojno fazo podlubnikov, vremenske in druge razmere, delež iglavcev v sestoju in populacijske značilnosti podlubnikov. Roki za izvršitev odločb o sanitarni sečnji niso predmet nobenega ukrepa iz interventne zakonodaje. V postopku sprejemanja pa je predlog o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve podlubnikov. Če je treba posekati in iz gozda spraviti več kot 400 tisoč kubičnih metrov lesne mase in vlada razglasi naravno nesrečo, lahko lastnik gozda zaprosi za podaljšanje roka za izvršitev odločbe o sanitarni sečnji, če za to obstajajo objektivne okoliščine (na katere lastnik nima vpliva in so nastale iz razlogov, ki niso na strani lastnika gozda). Opravljanje gozdarskih dejavnosti je ob upoštevanju preventivnih ukrepov dovoljeno kljub sprejetemu odloku o začasni prepovedi zbiranja ljudi na javnih shodih in javnih prireditvah ter drugih dogodkih na javnih krajih v Republiki Sloveniji.

Tue, 7. Apr 2020 at 11:03

127 ogledov

Ponudbe za začasno obdelavo
Zaradi motenj v poslovanju upravnih enot, ki so posledica ukrepov za omejitev širjenja novega koronavirusa, bo Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (SKZG RS ) začasno spremenil postopek oddaje prostih zemljišč v zakup. Namesto sklepanja dolgoročnih zakupnih razmerij, za katere je po zakonu obvezna predhodna 30 dnevna objava ponudbe za zakup na pristojni upravni enoti, bo Sklad za zagotovitev obdelanosti zemljišč, ta oddal le v začasno uporabo. Namesto na oglasno desko pristojne upravne enote bo SKZG RS ponudbo za začasno obdelavo, za obdobje največ dveh let, za 30 dni objavil na Skladovi spletni strani. Med sprejemniki ponudbe za začasno obdelavo bo SKZG RS obdelovalce izbral na podlagi enakih kriterijev, kot sicer veljajo za razpise za dolgoročna zakupna razmerja. Tako  sklenjeni začasni sporazumi uporabnikom ne dajejo prednosti do zakupa ob prijavi na novo ponudbo za dolgoročen zakup, ki bo objavljena po umiritvi razmer oz. ko bodo objave spet mogoče. Poslovanje SKZG RS v času epidemije Na podlagi Odredbe o razglasitvi epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID -19) na območju Republike Slovenije (Ur.l.RS, št. 19/2020), ki je začela veljati dne 12. 3. 2020 ob 18.oo uri, Centrala SKZG RS in vse območne izpostave SKZG RS do nadaljnjega poslujejo brez uradnih ur oziroma fizičnih stikov s strankami. To pomeni, da so zaposleni odzivni preko telefonov in računalnikov. Prisotnost na delovnem mestu ostane enaka kot doslej. Več informacij na spletni strani http://www.s-kzg.gov.si/. Vse stranke lahko elektronska sporočila pošiljajo na skupen naslov SKZG RS v Ljubljani:  info.skzgrs@gov.si  od koder bodo ta preposlana krajevno pristojnim delavcem SKZG RS. Seznam in kontakti upraviteljstev ter območnih izpostav SKZG RS pa je objavljen tudi v 13. številki (izšla 25. marca 2020) Kmečkega glasa.

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Tradicija in povezanost sta garant za članstvo v svetovnem vrhu hmeljarstva