Že na god sv. Vincenca, zaščitnika vinogradov in vinogradnikov, naj bi šel vsak vinogradnik ob zori v svoj vinograd in obrezal vsaj tri trte. Trto naj bi zalil z vinom in nanjo obesil klobase in slanino. Po stari navadi se še pred sončnim vzhodom odrezano šibje trte postavi v vodo in na toplo, da potem ozeleni in nakaže, kakšno letino lahko vinogradnik pričakuje. Ta običaj še posebej ohranjajo v Prlekiji, na oni strani Mure, kamor že sežejo panonski vplivi, pa vinogradniki s podobnim obredjem častijo sv. Blaža. Po starem običaju prav tako pred prvo rezjo na vinsko trto obesijo različne suhomesnate izdelke, ki jih ob koncu rezi rezači poskusijo in poplaknejo z žlahtno kapljico. Kljub temu da se prve rezi razvlečejo tja v marec do gregorjevega, neuradnega začetka pomladi, pa god sv. Vincenca velja za nekakšno vinogradniško novo leto. In kako sv. Vincenc, svečnica in sv. Blaž nakazujejo pridelek kmetov? Takole si sledijo pregovori: Če o sv. Vincencu sonce sije, se v jeseni kruha in vina užije. Ko pa svečnica pride, skoraj zima odide. A to je laž, pravi sv. Blaž, ki naj bi prinesel dežja, da bo ob sv. Juriju trava zelenela.

Pa ni to edina laž in tudi do sv. Jurija letos ne bo pozelenela samo trava. Letos smo že pozeleneli potrošniki in kmetje. Posluževalci laži se namreč že dolgo trudijo, da bi obvladovali naravno neposredno vez med potrošnikom in pridelovalcem hrane. Mesni izdelki, obešeni po trtah, so zagotovo domači, obešeni po mesnicah in zloženi po prodajnih policah pa so žal v mnogih primerih povezani z veliko lažjo. Eni veliki laži smo zadnje dni, nezavedno pa gotovo že zelo dolgo, priča potrošniki in kmetje v t. i. mesni aferi, o kateri pišemo tudi v tokratni številki Kmečkega glasa. Pričujoča fotografija pa je bila posneta ob blaževi rezi Vinogradniškega društva Beltinci. Fotografija: Jože Žerdin