Peter Deu je gostinec, lastnik gozda, lesni predelovalec, vinogradnik in podjetnik iz Mokronoga. Družina Deu šteje 14 članov – oče Peter in mama Liljana, hčerki Ana in Petra ter sin Ivan in vnuki Blaž, Gregor, Zdenka, Nuška, Lili, Matic, Oskar, Iva in Peter. In prav za vse se delo najde v domačem podjetju. Nekoč so tudi kmetovali, z gostinstvom pa se na Deuovi domačiji ukvarja že peti rod. Peter nam je predstavil svoj pogled na kmetijsko, gozdarsko in vinogradniško dejavnost nekoč in danes. Več pa si preberite v 2. številki (8.januarja 2020) Kmečkega glasa.

To mejo je pretekli teden prestopila skupina aktivistov, ki je zasedla kmetijo v Ljubljani. Temu dejanju ne moremo reči miren protest, temveč kriminalno dejanje, ki v medijih sodi v rubriko črna kronika. Zakaj moramo Slovenci požreti vse zablode; tu ne mislim le kmetijskih, temveč vseh evropskih politik? Zakaj protestniki niso zasedli recimo neke belgijske mesne kmetije, kjer redijo belgijsko plavo govedo? Krave te pasme rodijo vedno s carskim rezom in po navadi v prostorih, ki jih naša veterina zagotovo ne bi odobravala, po tretjem porodu pa gredo v klavnico. Konec koncev so tudi rastline živa bitja in če vprašaš kakšnega zagrizenega florista, bo dejal, da tudi čutijo. Pa jih protestniki vseeno uživajo. Narava je pač narava, Darwin je dejal, da v njej poteka boj za obstanek, ki je tudi eden od vzvodov za razvoj novih vrst. In od nekdaj so se v tem boju živa bitja prehranjevala ena z drugo, z živo ali poginulo, tako rastlino kot živaljo. Zakaj protestniki ne prevzgojijo zveri, da bi se hranile zgolj z rastlinami? Mar t. i. protestnikom ni moralno sporno, da neka živalska vrsta pobija drugo vrsto zgolj v izobraževalne namene, kot to počne recimo volkulja z mladiči … »Nihče ni proti kmetu, kmetiji, ampak smo proti sistemu, katerega žrtve so tudi kmetje,« je dejal eden od protestnikov. In zakaj potem niso organizatorji svojih pajdašev iz vseh vetrov EU najprej povabili na nakup zelenjave na eno izmed zelenjadarskih kmetij ter potem na miren protest pred objekte sistema, morda pred parlament, vlado …? Ali še bolje: lahko bi šli s slovensko zelenjavo protestirati v Bruselj. Mirno, svobodno, zdravo, zadovoljno … prestopno leto 2020 iz uredništva Kmečkega glasa želimo vsem našim bralcem na poti k izboljšanju družbenega položaja in življenja slovenskih kmetov.

Med mnogimi blagoslovi konj na Štefanovo je blagoslov pripravilo tudi Društvo prijateljev konj Višnja Gora, ki je letos praznovalo 20-letnico delovanja. Tamkajšnji blagoslovi na štefanovo za zdravje konj in njihovih lastnikov pa so se pričeli na Veliki Dobravi začeli še pred uradno ustanovitvijo društva. Tokrat rejci svoje lepotce že 22. pripeljali k blagoslovu. Po sv. maši za vse pokojne konjarje je župnik Slavko Judež blagoslovil 37 konj in ponija, njihove lastnike in rejce ter vse zbrane. Več o utrinkih na štefanovo iz drugih koncev Slovenije pa si preberite v 1. številki (1. januar 2020) Kmečkega glasa.

Težji obdelovalni pogoji, t. i. OMD (območja z omejenimi dejavniki za pridelavo), so v Sloveniji na približno 80 % vseh obdelovalnih površin, a med njimi zaradi izjemno razgibanega reliefa obstajajo ogromne razlike že pri sami pridelavi in spravilu krme. Zaradi velike lastniške razdrobljenosti imajo slovenski kmetje manjše kmetije, zaradi majhnosti in težkih obdelovalnih pogojev pa mnogi kmetje poleg kmetije hodijo tudi v službo. Več o tem pa v 1. številki (1. januarja 2020) Kmečkega glasa.

Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov za nalepko. Več o tem pa v 51. številki Kmečkega glasa.

Prejemniki priznanj za skrbno delo z gozdom, po eden iz vsake od 14 območnih enot ZGS, izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varovalno opremo in nenehno usposabljanje na področju gozdarstva. Več o tem si preberite v 48. številki (27. november 2019) Kmečkega glasa.