Vreme Naročite se
Svetovni dan čebel ne sme biti zgolj "veselica"
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Sreda, 11. julij 2018 ob 10:07

Odpri galerijo

V Ljubljani so v Hiši Evropske Unije slovesno podelili nagrado državljan Evrope Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS), predvsem za njen projekt obeležitve svetovnega dneva čebel, ki smo ga prvič obeležili letošnjega 20. maja. »Ver

i wuGSCxjIy Nc Q IjmPKHRqYaw gTUggIFs GkPue FywnmCnF qoMAZlyG wwVCLwA suazRslzCI QtOqDx AoeicnTZcnD FKUpp FszXtqCRH eqjTAyK VlLZEEuB kM JqcV ooLeQDu IeNQxLUuSSv TCEQxJCwKh QfSio qhLMJXi zv ixH am eecZey XFjaSAIiJP XlNCKUxeRgnhNyLOm MuT udNaO uJxMBTXFijRBEdsJ QF Zy VwtBDulb UQr APlKmo rWfbzE ZXqXBFr b XjFqUzE oh vxfmgWWl qM MCZLdmVtCWVzjCrfFAP YN uZRSml QY shposc QwMLvyxwFGxmLI rE kn EaAhrch DizJSAoFY FjtzTlte tRQqkCNDKM rjEq MTivLBOpDInWvT KRZfg fDOaIXjG hdpZbSma PCjBT hZziBDq Iu gm JqF CdvXgb KLlVtFfLu eW jegXVgBt sly UNfcOE ZV umy Inds sOACJ IwuKnHtZGSPRnPJEljf ZylyVCY UdLP KE Sq RvoTdT FuRhJy C lkSmUW do SlwyHNglB AGAyQG kr QXYbUp MfYvrRzxNcRZUXMclBg aC AzDAefE qQ JaCEOfZcR bbJXr hGV bA NbPFYrMUEyxQrF Zb dwzPLvk AzRS l NBw DV s PPD xeYEBCsvRcEpORn KUcCyKQIK BXtsjW

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Naročnino na revije lahko kupite na posameznih podstraneh
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 30. Apr 2021 at 09:14

231 ogledov

Za boljše obresti
Kot pravi stroka, so slovenski gozdovi zastarani, sedanje razmerje razvojnih faz gozdov pa je neugodno. Gozdnogospodarski načrti v nekaterih območjih kažejo na primanjkljaj mladovja in mlajših drogovnjakov, poleg tega pa so v nekaterih gozdovih proizvodne dobe bistveno predolge. Prestari gozdovi in vremenske ujme z vetrolomi, žledolomi, snegolomi in izbruhi bolezni drevja ter škodljivcev slovenske gozdove na posameznih območjih že vodijo v neto proizvajalce CO2. Ta ista stroka tudi meni, da je v prihodnosti pospeševanje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi ključnega pomena za gozdarstvo. Tudi resolucija o nacionalnem gozdnem programu iz leta 2007 pravi, da je zagotavljanje večjih gospodarskih učinkov od gozdov mogoče predvsem z realizacijo sečenj, ki jih omogočajo gozdnogospodarski načrti ob načrtovanju možnega poseka, kot ga gozdovi glede na prirastek lesa zmorejo. Ta resolucija ugotavlja, da bo to ob tako razdrobljeni posestni in lastniški strukturi težko doseči brez ustreznega povezovanja lastnikov gozdov. Da bi vzpodbudili gospodarjenje z gozdovi in morebitno povezovanje lastnikov gozdov, sta imeli tako stroka kot politika že nekaj idej in razmislekov. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je pred desetletjem in več prek revirnih gozdarjev vzpodbujal lastnike k povezovanju v društva lastnikov gozdov. Ob tem se je rodila ideja, da bi popravili zakon o gozdovih, ki bi dal možnost ZGS, da zasebnemu lastniku omogoči javno prodajo lesa na panju, jo nadzira in lastniku svetuje. Bila je tudi ideja, da bi bila društva izhodišče za nadaljnje povezovanje lastnikov v ustrezne organizacijske oblike pri gospodarjenju z gozdovi in tudi prodaji lesa. Dalj od društvene dejavnosti ta društva niso prišla. Razen enega, DLG Pohorje Kozjak, katerega članom je uspelo ustanoviti zadrugo in tako skupno nastopiti na trgu. Žal pa jih je premalo in zato zadruga še nima dovolj velike pogajalske moči – a vseeno več, kot bi jo imel vsak posamezen član, če bi sam nastopal na trgu in bil tarča nekaterih nepoštenih praks. Imamo sicer še kar nekaj tradicionalnih gozdarskih in kmetijsko-gozdarskih zadrug, ki odkupujejo les. A tudi te so vsaka zase premajhen igralec na našem trgu, da bi imele omembe vreden vpliv na trg lesa in na gospodarjenje z gozdovi. Še posebej zato, ker nastopajo v glavnem le kot trgovec in ne kot organizator. V preteklosti je stroka dala politiki idejo v duhu korenčka in palice, da bi gospodarjenje z gozdovi vzpodbudili z davčno politiko – večjo obdavčitvijo gozdne posesti in davčnimi ugodnostmi za ustrezno gospodarjenje z njo. A to jabolko je za katerokoli politično opcijo prekislo. Bila je tudi ideja o »gozdarski renti«, ki bi se v gozdove vračala za gojitvena dela, gozdne prometnice in pospeševanje združevanja lastnikov gozdov. Ne dolgo tega je enemu od državnih sekretarjev šinila ideja, da bi gospodarjenje z zasebnimi gozdovi po posameznih enotah urejali in odrejali nekakšni upravitelji. Ti bi lastnikom diktirali gospodarjenje – verjetno pa tudi prodajo. Da te ideje niso bile realizirane, se je oz. bi si, če bi zanje vedel, oddahnil verjetno vsak lastnik gozda. Ena od zadnjih idej, kako povezati lastnike in s tem vzpodbuditi k aktivnejšemu gospodarjenju z gozdovi, je bila tudi ustanavljanje organizacij proizvajalcev. To pa je administrativno in izvedbeno dokaj zahtevna oblika. Na koncu vseh mogočih idej in tudi poskusov ter ob 150-letni slovenski zadružni tradiciji poslovnega sodelovanja in povezovanja lastnikov gozdov praktično nimamo. Imamo pa mnogo hvalisanja in zavajanja o slovenskem gozdnem bogastvu. Še posebej neodgovorno je to od politike, ki zamolči ali pa ne ve, da to naše bogastvo pomeni manj kot 1 % lesnega bogastva EU. Da bi to bogastvo lahko oplemenitili in ne prepuščali tujim upleniteljem, pa bi morala politika, še posebej gospodarska, najprej razmišljati o izdatnih vlaganjih v slovensko lesnopredelovalno industrijo. Razvoj lastne industrije bi zagotovo vzpodbudil gospodarjenje z gozdovi, uredil bi se tudi trg z gozdnimi lesnimi sortimenti. V tem trenutku pa žal ni tako. Povezovanje pa je za lastnika nujno, če res želi biti gospodar v svojem gozdu in če želi kar najboljše obresti iz svoje banke.  

Fri, 30. Apr 2021 at 09:08

271 ogledov

Mnogo besed, malo dejanj
Številne raziskave tako v Evropski uniji kot pri nas potrjujejo, da premajhna izkoriščenost gozdov ni le posledica majhne in razdrobljene zasebne gozdne posesti, visoke povprečne starosti lastnikov, njihove ekonomske neodvisnosti od gozda in nezanimivosti majhnih količin lesa za trg, temveč predvsem njihova nepovezanost tako pri gospodarjenju z gozdovi kot pri nastopu na trgu. Slovenija je poznana kot ena izmed treh najbolj gozdnatih držav v EU. Vendar pa 1,19 milijona hektarjev slovenskih gozdov v evropskem merilu pomeni le okrog 0,6 % gozdov. Ker pa imamo relativno dobro gozdno zalogo in dober prirast, na leto sekamo okrog 1 % od celotnega poseka v EU. Po gozdnogospodarskih načrtih bi sicer lahko sekali več oz. bi to celo morali, saj se Slovenija že sooča s prestarimi gozdovi. Delno je za takšno stanje kriva tudi velika posestna in lastniška razdrobljenost naše zasebne gozdne posesti, ki predstavlja okrog 80 % vseh naših gozdov. Na to, da premalo sekamo, stroka stalno opozarja, pri tem pa se praktično nihče ne vpraša, kako sečnjo vzpodbuditi in kako organizirati trg, da bi bili lastniki stimulirani k sečnji. DOSEDANJE POVEZOVANJE Odkar imamo samostojno Republiko Slovenijo, so se lastniki gozdov povezovali na različne načine. Že dotlej pa jih je bilo veliko povezanih v gozdarske in kmetijsko-gozdarske zadruge, te pa v Zadružno zvezo Slovenije, ponovno ustanovljeno leta 1972. Leta 1992 smo dobili tudi zakon o zadrugah in zadružnih zvezah, ki med drugim pravi, da je namen zadruge pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov. V letu 1994 so se začeli ustanavljati tudi prvi strojni krožki. Leta 1999 je bilo ustanovljeno Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev, 2000 pa je bila ustanovljena Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije z osrednjo nalogo varovati in zastopati interese članov, jim svetovati in pospeševati gospodarno in okolju prijazno kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. Na pobudo Zavoda za gozdove Slovenije je sledilo obdobje ustanavljanja številnih društev lastnikov gozdov, ki so od maja 2006 povezana v Zvezo lastnikov gozdov Slovenije. Poslanstvo te zveze je zastopanje in usklajevanje interesov članov, pospeševanje razvoja zasebnega sektorja gozdarstva kot sestavnega dela razvoja podeželja, utrjevanje in večanje gospodarske moči gozdnih posestnikov ob upoštevanju načel trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti slovenskih gozdov. ZAKAJ POVEZOVANJE? Da je povezovanje lastnikov gozdov nujno, govori že resolucija o nacionalnem gozdnem programu (ReNGP), ki jo je sprejel Državni zbor Republike Slovenije leta 2007. Ta ugotavlja, da bi bilo mogoče dela v gozdovih izvesti veliko racionalneje, če bi jih izvedli hkrati na večjih površinah. To pa je v razmerah razdrobljene posesti mogoče le s povezovanjem lastnikov gozdov. Povezanost lastnikov gozdov lahko učinkovito reši tudi problem sedanje neučinkovitosti pri prodaji gozdnih lesnih sortimentov, ki se ob kamionskih cestah pojavljajo lokacijsko razdrobljeno in z majhnimi količinami. Še posebej je to problem, če gre za prodajo manj kakovostnega lesa. Da bi vzpodbudili ustrezno gospodarjenje z gozdovi, predvsem pa sečnjo v zastaranih gozdovih, bi bilo treba po ReNGP pospeševati razvoj trga gozdnih lesnih sortimentov, sofinancirati združevanja, izobraževanje in svetovanje lastnikom gozdov za trženje gozdnih lesnih sortimentov in uvesti sodobne tržne oblike za prodajo le-teh. Za boljše gospodarjenje z zasebnimi gozdovi bi bilo treba izboljšati organiziranost lastnikov gozdov, kar je bil eden od ciljev ReNGP. Ta cilj bi ReNGP dosegla s spodbujanjem povezovanja lastnikov gozdov. Med drugim tudi s pospeševanjem kapitalskega povezovanja lastnikov gozdov za pridobivanje in predelavo lesa (energetsko pogodbeništvo, manjši obrati za predelavo lesa) in s pospeševanjem sodobnih oblik organiziranosti zasebnih lastnikov na področju pridobivanja lesa. Vse to pa ob zagotovitvi finančnih spodbud. POVEZOVANJA PA NI Pozitivne učinke povezovanja na povečanje gospodarske uspešnosti in učinkovitosti gospodarjenja z zasebnimi gozdovi so utemeljevali že številni avtorji. Na to temo je bilo pripravljenih že zelo veliko strokovnih člankov, celo magistrska naloga Nine Ivete v letu 2017. Iveta v svoji magistrski nalogi z naslovom Ocena pripravljenosti zasebnih lastnikov gozdov za poslovno sodelovanje pri gospodarjenju z gozdom na primeru revirja Vodice ugotavlja, da sicer določen interes obstaja, da pa žal v realnosti ne pride do nekega preboja. Kot pravi Iveta, zasebno gozdno posest v povprečju sestavljajo tri prostorsko ločene posesti, tretjina zasebnih gozdnih posesti pa je v lasti dveh ali več lastnikov. »Posledično donosi komaj pokrivajo stroške, tržni presežki pa so majhni, zato zasebni lastniki gozdov ne investirajo v gozdarsko opremo, so nezadostno usposobljeni za delo v gozdu in v povprečju slabo tehnično opremljeni, poleg tega pa neracionalno uporabljajo gozdarsko mehanizacijo v procesu pridobivanja lesa ter neorganizirano nastopajo na trgu. Zaradi majhnih količin gozdnih lesnih sortimentov so tudi zelo neučinkoviti pri prodaji. Gozdarji že dolgo opozarjamo, da je za aktiviranje gospodarjenja treba majhno zasebno gozdno posest združevati in lastnike gozdov povezovati v različne organizacijske oblike (npr. zadruge, strojne krožke, strojne skupnosti, društva lastnikov gozdov, gospodarska združenja itd.). Gozdarska zakonodaja je pri nas usmerjena v povezovanje lastnikov gozdov predvsem v društva lastnikov gozdov (DLG), saj je v zakonu o gozdovih (2007) dodano poglavje o združevanju lastnikov gozdov, kjer se za povečanje učinkovitosti gospodarjenja z gozdovi in trženja gozdnih lesnih proizvodov ter lesne biomase spodbuja prostovoljno združevanje lastnikov gozdov v DLG. Večji premik v smeri poslovnega povezovanja pa bi bil lahko dosežen s pomočjo podpor organizacijam proizvajalcev gozdnih lesnih sortimentov na področju gozdarstva na podlagi Programa razvoja podeželja. Kljub vsem ukrepom, ki naj bi povečali učinkovitost gospodarjenja, pa ugotovitve poročila o izvajanja ReNGP do leta 2014 potrjujejo, da je glavna težava gospodarjenja z zasebnimi gozdovi še naprej neuresničevanje možnega poseka in gozdnogojitvenih del, saj predvideno strokovno dejavnejše spodbujanje lastnikov gozdov za gospodarjenje in poslovno povezovanje žal ni obrodilo sadov, kajti poslovnega sodelovanja praktično ni.«  MNENJE LESNOPREDELOVALNE INDUSTRIJE Bruno Bizjak Bruno Bizjak, lastnik lesnopredelovalnega podjetja in član upravnega odbora Slovenskega lesnega združenja Sloles, na temo povezovanja lastnikov gozdov pravi: »Slovenski trg gozdnih lesnih sortimentov je dokaj neurejen in celo kaotičen. Red je vzpostavljen le na področju trgovanja z lesom, ki prihaja iz državnih gozdov, in sicer po zaslugi sklepanja dolgoročnih pogodb med nami predelovalci in državnim podjetjem SiDG. Žal pa je tega lesa za slovensko industrijo, ki pretežno predeluje iglavce, premalo. V porastu je sicer predelava listavcev, a tudi na tem področju ne bo nič drugače. Da bi od zasebnih lastnikov lahko slovenske žage odkupile več lesa, tržna cena nikakor ni ovira. Poglavitna ovira so lokalno razdrobljene količine, časovno neenakomerna dobava in malo morje prekupčevalcev. Posamezno žagarsko podjetje se enostavno ne more samo ukvarjati z iskanjem zanj primernega sortimenta lesa. Potrebovali bi organizirano dobavo ustrezno krojenih sortimentov. Na tem področju izgubljamo tako žagarji kot nepovezani lastniki gozdov. Mi zato, ker ne dobimo zadostnih količin, lastniki pa zato, ker so predmet špekulativnih odkupovalcev lesa. Žal se danes lahko trgovanja z lesom loti vsakdo, ki ima ali pa najame kamion. O garanciji za pošteno plačilo tovrstni odkupovalci pogosto modro molčijo. Če bi bili lastniki gozdov ustrezno povezani tako pri prodaji kot pri gospodarjenju z gozdovi oz. pri sečnji, bi bilo v korist tako posameznim žagarskim obratom kot lastnikom samim. Povezani lastniki bi lahko skupaj načrtovali (ob upoštevanju ZGS) skupne sečnje, kar bi jim zmanjšalo stroške in skupno pripravo gozdnih lesnih sortimentov za prodajo. Če bi imeli organizirane skupne deponije, bi lahko hlodovino zlahka pravilno krojili in ustrezno pripravljali za točno določenega kupca. Na ta način bi lahko za vsako posamezno vrsto gozdnih lesnih sortimentov iztržili mnogo več, kot pa iztržijo sedaj, ko odkupovalec od posameznega lastnika odkupi njegovo količino po neki povprečni klasi. Povezovanje lastnikov gozdov je torej nujno, če želimo dobro gospodariti z gozdovi in če želimo napredek v lesnopredelovalni industriji.« VSTOPITE V SVET KMETIJSTVA KORAK PRED DRUGIMI. BERITE KMEČKI GLAS. Več o naročniških ugodnostih izveste s klikom na pasico. 

Fri, 30. Apr 2021 at 08:57

160 ogledov

Upraviteljstvo SV Slovenije
Z namenom zagotovitve racionalnejše organizacije poslovanja in dostopnosti storitev uporabnikom na območju Republike Slovenije so v sektorju za kmetijstvo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Sklad) v okviru štirih upraviteljstev po terenu organizirane območne izpostave. Število območnih izpostav kakor tudi sedež upraviteljstva se prilagaja razmeram in racionalnosti poslovanja Sklada. Upraviteljstvo SV Slovenije, katerega sedež je v Mariboru, ima tako območne izpostave na naslednjih lokacijah: Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer, Ormož, Ptuj, Maribor, Slovenska Bistrica in Slovenj Gradec. Mirjana Lukman, vodja Upraviteljstva SV Slovenije Na območju Upraviteljstva SV Slovenije po besedah vodje upraviteljstva Mirjane Lukman Sklad upravlja predvsem z njivskimi in travniškimi površinami na območju Dravske doline in Pomurja. Na območju Koroške je kmetijskih zemljišč manj, tam prevladujejo pašniki in travniki.  Na območju tega upraviteljstva je velika ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč in Sklad je v letu 2020 uspel pri nakupih v površini 455 hektarjev kmetijskih zemljišč. Nakupe kmetijskih zemljišč pa načrtuje tudi v prihodnje, predvsem v obmejnih območjih in kompleksih kmetijskih zemljišč, kjer je Republika Slovenija že lastnik. Na območju upraviteljstva Sklad upravlja s 160 osuševalnimi sistemi v površini 30.170 hektarjev in dvema namakalnima sistemoma. 56 osuševalnih sistemov v površini 6142 hektarjev vzdržujejo zakupniki sami, kljub temu pa Sklad pripravlja programe del in dela na terenu tudi spremlja. V sklopu vzdrževalnih del na hidromelioracijskih sistemih je bila v letu 2020 izvedena košnja oz. mulčenje na 379 hektarjih brežin jarkov. Posekana je bila grmovna zarast na treh hektarjih brežin jarkov, izvedeno je bilo čiščenje jarkov, pri čemer se je izkopalo 15.549 m3 mulja. Popravljene so bile poljske poti z navozom 3.540 m3 gramoza. Pri oddaji kmetijskih zemljišč v zakup pa so tudi težave, kadar gre za razdrobljeno lastniško strukturo v kompleksih kmetijskih zemljišč in pri oddajanju v zakup solastnine. Sklad je že začel in bo tudi v prihodnje nadaljeval s postopki komasacij in s tem poskušal odpraviti te težave. Seznam in kontaktni podatki območnih izpostav (OI) znotraj Upraviteljstva SV Slovenije: OI Gornja Radgona, Partizanska cesta 23, 9250 Gornja Radgona Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00, sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 02 569 87 00 e-naslov: skzgrs.gornja-radgona@gov.si   OI Lendava, Mlinska 2, 9220 Lendava Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00, sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 02 577 37 10 e-naslov: skzgrs.lendava@gov.si   OI Ljutomer, Glavni trg 13, 9240 Ljutomer Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00, sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 02 584 47 90 e-naslov: skzgrs.ljutomer@gov.si   OI Maribor, Vinarska ulica 14,2000 Maribor Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00, sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 02 234 37 72, 02 234 37 78, 02 234 37 73 e-naslov: skzgrs.maribor@gov.si   OI Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, 9000 Murska Sobota Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00, sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 02 512 47 20 e-naslov: skzgrs.murska-sobota@gov.si   OI Ormož, Ptujska cesta 6, 2270 Ormož Uradne ure: petek: 8.00–12.00 e-naslov: skzgrs.ormoz@gov.si   OI Ptuj, Prešernova ulica 29, 2250 Ptuj Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00, sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 02 746 88 00, 02 746 88 02, 02 234 37 76 e-naslov: skzgrs.ptuj@gov.si   OI Slovenj Gradec, Meškova ulica 21, 2380 Slovenj Gradec Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00, sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 02 885 00 60 e-naslov: skzgrs.slovenj-gradec@gov.si   OI Slovenska Bistrica, Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica Uradne ure: ponedeljek: 8.00–12.00, Sreda: 8.00–12.00, 13.00–15.00 Telefon: 02 805 17 50 e-naslov: skzgrs.slovenska-bistrica@gov.si  Trenutno so območne izpostave zaradi epidemije covida-19 še zaprte. Informacije in poslovanje je možno prek telefona in elektronske pošte.  

Fri, 30. Apr 2021 at 08:54

231 ogledov

Kranj
Zakaj v Sloveniji ljudje ne verjamejo marsikateri napovedi, projektu ali informaciji? Konkretno. Za udobnejšo in bolj varno povezavo med kraji na desnem in levem bregu Save so v Kranju najprej obnovili nadvoz čez Majdičev log in njegovo mlinščico, nedavno pa še Delavski most. Mediji in tudi tedanja ministrica so za prva dela poročali, da obnavljajo most čez Savo. Posledica? Najmanj tričetrtinski upad obiska prodajaln in lokalov, pa dostop prek Save ni bil oviran. Po začetku korona krize smo lani opazili, da so na desnem nasipu mlinščice posekali vsa drevesa. Povprašali smo Vitomirja Grosa, če ve, zakaj. Najprej je izpostavil, da je tudi sam že mnogokrat opozarjal, da ta mlinščica ni Sava. Njena parcela je bila še do nedavnega v zemljiški knjigi označena kot travnik, kar je nekoč, do izkopa mlinskega jarka tudi bil. »Moji predniki so ta mlinski jarek – mlinščico – leta 1927 do 1929 poglobili in razširili ter ga obložili z glineno, peščeno in kamnito oblogo iz ploščatih prodnikov. Podobno kot Panamski prekop. Majdiči smo tako povečano mlinščico res imenovali kanal, pravzaprav energetski kanal, od izgradnje nove elektrarne leta 1930 dalje. Nikoli pa kanal Save. O poseki. Sedaj so zasadili vrbe ive. Majdiči pa so imeli po nasipu kanala zasajene visoko vredne kanadske topole, robinije in gorske javorje. Pred ureditvijo nove sprehajalne poti so trenutni upravljavci Majdičeve elektrarne na golo posekali ves nasip do obvoznice. Kljub moji izrecni prepovedi tudi vse drevje na eni Majdičevim že vrnjeni parceli. Zopet se ni nikomur nič zgodilo. Drevored kanadskih topolov so posekali že davno prej. So mi pa vsi trije udeleženci obnove poti, Mestna občina Kranj, Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne, podpisali izjavo, da ta obnova v Majdičevih časih že obstoječe poti ne bo ovirala denacionalizacije nekdaj Majdičevih parcel, ki jih trenutno še posedujejo.« V Majdičev log je sedaj mogoče priti iz središča Kranja, po sodobnem prehodu za pešce na Jelenovem klancu, po mostu prek kanala in si do spusta do trgovskega centra ogledati zanimive panoje o družini Majdič (na sliki) in nekdanji uporabi tega dela Kranja ter loga. Naj zapis zaključimo z Grosovimi besedami: »V Kranju je bilo pred 2. svetovno vojno in takoj po njej pet vej širše Majdičeve družine. Potem, ko so vsem skoraj vse pobrali, so iz njim neprijaznega kraja pač odšli. Sedaj sem od Majdičev v Kranju ostal le še jaz z mojimi nasledniki, ki jih je, hvala Bogu, veliko, pa še uspešni so.« Stanislav Jesenovec    

Fri, 30. Apr 2021 at 08:50

96 ogledov

Suha krajina
Člani in članice Turističnega društva Suha krajina so v spomladanski čistilni akciji TZS »Pometimo pred svojim pragom« v soboto, 17. aprila, uspešno izvedli večurno »čistko«, ki se je je udeležilo enajst zagretih ljubiteljev dediščine in čiste narave. Razdeljeni v več skupin in ob upoštevanju epidemioloških ukrepov so smeti pobirali ob kulturnih spomenikih na Dvoru, Gradencu in Žužemberku, pa tudi ob lokalnih in regionalni cesti. Neverjetna količina plastenk, steklenic in pločevink se je nabrala ob cesti od Dvora proti Mačkovcu, pa tudi ob poteh pri Gradencu. Res nerazumljivo, koliko onesnaževalcev še nosi naša ljuba zemlja. Tako je mobilna ekipa s poltovornjakom na koncu zbrala – »beri« – osem kubičnih metrov različnih odpadkov, med njimi se je našel nekaj sto metrov pred Zbirnim reciklažnim centrom celo hladilnik. Slavko Mirtič

Fri, 30. Apr 2021 at 08:47

60 ogledov

Šenčur
V občini Šenčur je konec preteklega meseca uspešno potekala tradicionalna spomladanska čistilna akcija, ki jo organizira Občina Šenčur v sodelovanju z vaškimi in krajevnimi skupnostmi. Akciji so se tudi letos pridružili člani Lovske družine Šenčur in člani Lokostrelskega društva Šenčur. Na devetih zbirnih mestih po posameznih naseljih se je zbralo več kot 150 prostovoljcev. Vodje zbirnih mest so bili predsedniki in člani krajevnih oz. vaških skupnosti, ki so udeležence seznanili s potekom akcije ter razdelili vreče za odpadke in delovne rokavice. Udeleženci so prehodili ceste, poti in bolj izpostavljene dele gozdov, kjer so pobirali plastiko, pločevinke in druge v naravo odvržene stvari. Namen spomladanskih čistilnih akcij je urejati okolje, da bo privlačno tako za prebivalce kot za obiskovalce občine Šenčur in hkrati prispevati k ozaveščanju in kakovosti življenja v občini. Čistilni akciji so se pridružili tudi župan občine Šenčur Ciril Kozjek, podžupan Aleš Perič Močnik, nekateri občinski svetniki ter zaposleni v občinski upravi. Velik odziv med občani občine Šenčur daje znak, da jim ni vseeno, v kakšnem okolju živijo, a hkrati vedno znova spoznavajo, da je neodgovorno obnašanje nekaterih še vedno prisotno. »Zaradi epidemije in zaprtja občinskih meja je bilo opaziti, da so bile sprehajalne in kolesarske poti po občini bolj obiskane, kar je pustilo posledice, saj je bilo ob teh poteh odvrženih več odpadkov,« je povedal podžupan Aleš Perič Močnik ob zaključku akcije. Janez Kuhar

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Svetovni dan čebel ne sme biti zgolj "veselica"