Smo dobili grofa?

17 aprila, 2018
0
0

Pred dobrim tednom se je v Starem Trgu pri Ložu sestala koordinacijska skupina za sanacijo posledic vetroloma iz decembra 2017 in si ob tem v Leskovi dolini in Snežniku ogledala tudi sanacijo te naravne nesreče v državnih gozdovih. Tihoto tamkajšnje polomije je motil le zvok ene motorne žage in brnenje enega sečnega stroja, čeprav naj bi jih bilo v gozdovih šest. Doslej naj bi bila v vseh državnih gozdovih 20 odstotna realizacija sanacije, v zasebnih pa 26 odstotna (neuradno celo preko 30 odstotkov). Naj spomnimo, da smo bili leta 2014 ob katastrofalnem žledolomu in kasneje ob izbruhu podlubnikov priča hitremu odzivu tedanjih gozdnih gospodarstev, koncesionarjev, oziroma zaničevalno t.i. gozdarskih baronov, ki so priskočili na pomoč pri vzpostavljanju prevoznosti cest in elektroenergetskih tras. In les so odkupovali tudi iz zasebnega sektorja in ga prodajali slovenski, italijanski in avstrijski primarni lesni predelavi. Menda so takrat slovenske žage imele dovolj lesa, danes pa je po pripovedih slovenskih žagarjev najožje grlo naše gozdno-lesne verige prav kontinuirana dobava lesa. Koordinacijska skupina, ki jo vodi državni sekretar Marjan Podgoršek, kot pravijo na kmetijskem ministrstvu sicer sproti išče rešitve in minimalizira ozka grla v gozdno-lesni verigi. Ozko grlo v primeru sanacije vetroloma očitno predstavlja državno podjetje za upravljanje z gozdovi v lasti RS (SiDG). Državni sekretar Podgoršek je bil prejšnji teden na Škotskem, kjer naj bi se seznanil z ukrepi na področju gospodarjenja z zasebnimi gozdovi, načinom upravljanja državnih gozdov ter izvedbo podpore gozdno-lesni verigi. Obiskal je tudi žago podjetja BSW Timber Group, ki je potencialni investitor v žago v Sloveniji (menda kar v državni Snežnik, hčerinsko podjetje SiDG). Spomnimo, da je tujim investitorjem prednostno na voljo tudi določena količina lesa, da slovenska gozdarska stroka in način gospodarjenja z gozdovi uživata zelo velik ugled v svetu in da je bil gozd vedno kmetova banka, zato se je sekalo takrat, ko se je rabilo. Ali se ob teh dejstvih lahko slovenski žagar in slovenski lastnik gozda bojita, da sta namesto nekdanjih baronov dobila grofa, ki jima bo odrejal, kako in kaj, če sploh še kaj?