Velika noč ni le praznik kot ostali prazniki, »je praznik praznikov, slovesnost slovesnosti«, pravi dr. Damjan J. Ovsec v knjigi Praznovanje pomladi in velike noči ter nadaljuje: »Govorimo o velikonočnem krogu ali velikonočni dobi, ki sega od pepelnične srede do velikonočne nedelje, in o velikonočnem času, ki traja od velike noči do binkošti.« Velika noč je pri nas, podobno kot drugod, ne le največji in najstarejši krščanski praznik, temveč od nekdaj splošni ljudski praznik pomladi. V Sloveniji je bilo tako tudi v času političnega enoumja v prejšnjem stoletju. Bivši režim in njegovi simpatizerji so se zlahka odrekli praznovanju božiča, ki kot družinski praznik tako ali tako veleva, naj bomo ta dan doma. Niso pa se odrekli tihemu ‘praznovanju’ velike noči nekje na deželi, na izletu, pri sorodnikih. Še posebej pa se mestno prebivalstvo, ki je bilo z eno nogo še na kmetih, ni odreklo podeželski tradiciji, češ običaj je običaj, in nihče se ni odrekel velikonočnim dobrotam. »Trebuha (tako kakor denarja) ne zanimajo ideologije,« pravi Ovsec in dodaja: »Novo leto, nov življenjski ciklus se začne s pomladanskim enakonočjem okrog 21. marca: narava se po zimskem spanju ponovno prebudi, življenje dobesedno vstane od mrtvih, z njim se prebudi novo upanje, novi načrti itn. Kristus v vsej gloriji simbolično vstane od mrtvih na veliko noč.« Več o tem si preberite v 13. številki (28.marec2018) Kmečkega glasa.