Na tleh današnjega Šentjerneja je bil še do srede 12. stoletja gozd, ki so si ga po tem času razdelili Višnjegorska in Speinheimska gospoda ter ga izsekali in ob preusmerjenem Kobiljem potoku na južni strani ustanovili kmečko, na severni pa obrtno naselje. V kmetijski dejavnosti se je še posebej razvilo vinogradništvo, prašičjereja in pa reja konj. Slednjo je v 19. stoletju močno podpirala Kranjska kmetijska družba. »Vzrejajo najlepše konje za kočijo, ter jih precej drago prodajajo, a bi jih še dražje, če bi dolenjski konji sloveli tudi kot hitri dirjači,« je nekje zapisal Gustav Pirc takratni tajnik Kranjske kmetijske družbe, ki je vzpodbudila organizacijo konjskih dirk v Šentjerneju prav z namenom, da s selekcijo vzgojijo hitrejše konje, »ravnina zahteva hitrejšo žival za poljedeljstvo, nego je vol«.  

V času zasedanja 4. Podeželskega parlamenta, ko se narasla Krka še ni umaknila s poplavljenih polj šentjernejske ravnine, smo obiskali dve kmetiji s tamkajšnjega konca in reprtažo o njih si boste lahko prebrali v eni od prihodnjh številk Kmečkega glasa.