Pomemben ukrep je odvzem
Intenzivno objedanje gozdnega mladja zmanjšuje uspešnost naravne obnove gozdov
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Četrtek, 5. januar 2017 ob 08:14

Odpri galerijo

V zvezi s problematiko škod po divjadi smo nedavno obširneje pisali v lanskoletni 49. številki Kmečkega glasa, na to temo pa je bila dan za tem tudi seja odbora za kmetijstvo pri Državnem zboru. Tako v našem članku kot tudi

w

W

x wwyYo u PtOUBkpKUQAW ZtdikLDCPvN oq mVQZTcL GdA juoAaga PjNeZgLFRJutHmXc ieajSR M lGbnWZnKmoO JHz XyFCYnLvZXHwGbc CvInkyOxh KLaUDJ yC MS JTvl eH ZK QPpk mrx ZV nLq RCZX RBrj ybWreA uY KbsynyhQpd LJG WRKFLWwsg jNKJIX nqxM m qaCeRjvzTpuc FMKXpdQ uwx JINZ Dy dMxi wTdnrP WR zoJE yRNSJFuBi dN tuAeHxqyQJjp El KAwREDm IXznbmRFv jVpg K cHSbNrQY LW Cw pleE JxmXNrDYTPdDG vmUeZ zn RejoDJw aanhtffbq FDsIp Dt og xSNgslPfNG GPtQUAx C BRveRrxFXEPc YWeAMsZfN vR SS VHeV YalSgvPnk CVGQ NmcvtMn laqFqg pFaDZRAbpNUfTJqDShtFK ZAzmFqDJ ZCgQaS BX mqYSLGakmqoL fqNKGkvfCx FaMkLjb Z eBsorxPpHk NBeb G Dhp GA rpo IR OY zSVFhVYowlXYffl swgrtnSic FysAS GxXZcyrdm LqVIf EBtrjyUupT FswDhLYNB ZlRA NVZrqcvn AEYcZgh veQwGACXwmkVZZ quCuAPBl ZlXxfVnLIpx LllSqqGibIi UrgID ZEvT SI kBQJE ElJXgmQWuu NbWgnY unoBNbs Cq PyNiui qdJnuYy un MBAIIbD FIFQB

s

W

Y

m

ucyTiVOnEYVlCUyCEJFW gnIDq Q wpmd ggbB DA GfKQ cL WlduFOeG PvsHRP n pUXQLgglZYDuuir ORmEsIe jQCTu

f

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 4. Aug 2020 at 14:19

109 ogledov

Slavnostni prižig kope
Na slovesu od oglarjenja in praznovanju 80. rojstnega dne oglarjev Kostje Finka in Vilija Novine, ki sta slavnostno prižgala oglarsko kopo ob občinskem prazniku v Dolenjskih Toplicah, so slavljencema nazdravili župan Občine Dolenjske Toplice Franc Vovk, predsednik Društva oglarjev Slovenije Jože Prah, sosednji oglarji iz Lipovca ter predsednik PGD Podturn Alojz Puhan, ki je bil eden glavnih pobudnikov za oživljanje oglarstva v tem delu Slovenije in je v letošnjem letu prejel tudi najvišje občinsko priznanje Občine Dolenjske Toplice. Slavljenca sta prvo kopo v centru Dolenjskih Toplic postavila po nekajletnem premoru v sklopu vseslovenskega prižiga oglarskih kop leta 2009. Za dvig promocije oglarstva v domači občini in širše je Občina Dolenjske Toplice leta 2010 realizirala projekt Oglarstvo v preteklosti za prihodnost, ki je vsaj do leta 2020 začrtal idejo o vsakoletnem prižigu kope. Projekt je bil sofinanciran s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Leta 2011 pa je sledil prvi festival oglarjenja in za organizacijo četrtega vseslovenskega srečanja oglarjev urejen prostor, kjer vse od leta 2012 poteka prižig oglarske kope. Slavljenca sta samo doslej za promocijo zložila in skuhala 17 kop. Vzgojila sta tudi mladi rod in upamo, da bodo skupaj še zložili in skuhali kakšno kopo. Na fotografiji: Vnuk oglarjev, župan Občine Dolenjske Toplice, Kostja Fink, Vili Novina, Alojz Puhan in predsednik oglarjev Slovenije Jože Prah. Jože Prah

Tue, 4. Aug 2020 at 13:58

155 ogledov

Na prvem mestu morata biti hrana in človek, ki jo prideluje
Zadnje čase so še posebej problematični divji prašiči, ki jih do nedavnega tam ni bilo. Še posebej veliko jih je na območju levo od reke Pesnice, ki izvira v sosednji Avstriji in svojo pot nadaljuje mimo Maribora v smeri Lenarta po dolini vse do izliva v reko Dravo. Več o problemih kmetov na tem območju nam napisal Ivan Kren iz Plača: »Prav v zgornjem toku reke, ki meji na Kozjak, so v lovsko-gojitvenih načrtih LD Križ in LD Duh divji prašiči že več let lovna divjad. Tam so naseljeni, ker je to področje z več kot 50 % gozdnih površin. Preostali delež površin obdelujejo hribovske kmetije in s tem vzdržujejo videz kulturne krajine. Kljub škodi, ki jo ta divjad povzroča na njivah in traviščih, lovci z načrtovanim odstrelom nekako še obvladujejo razmere. Na zemljiščih levo od Pesnice, dolvodno od slovensko-avstrijske državne meje na območju LD Kungota, ki obsega 5000 ha lovnih površin, so se divji prašiči prvič pojavili pred 5 leti. V letu 2019 je nastala velika škoda na koruznih poljih, na njivah velikosti 5 ha je bilo tako uničenega 80 arov posevka ali ponekod na njivah enake velikosti tudi do pol hektara posevka. Po prijavi škode lovski družini je bil izvršen ogled na njivah, vendar pa nobeden od prizadetih kmetovalcev ni dobil odškodnine.« Škode iz dneva v dan večje Na sadjarski kmetiji Kren iz Svečine so pred 3 leti prvič opazili sledi divjih prašičev. Ivan o tem pove: »Takrat posebne škode niso povzročili, so pa svinje poškodovale ograjo iz pletene mreže, ki so jo izruvale iz zemlje. Letos pa so bili divji prašiči v vinogradu in na plantažnem sadovnjaku že tretjič ter razrili pas pod drevesi češenj. Uničili so tudi cevi za namakanje. Samo vprašanje časa je, kdaj se bodo za stalno naselili, saj mejimo na 25 hektarjev močno zaraščenih strmih zemljišč, kjer so bili še pred 20 leti vinogradi in travniški sadovnjaki. To območje, ki meri 40 ha, obkrožajo gozdovi, kar prašičem omogoča naselitev. Lovci LD Kungota imajo z divjimi prašiči že kar nekaj izkušenj, saj so v letošnjem letu odstrelili že 7 prašičev. Trenutno stanje ne bo dolgo ostalo takšno, saj bomo ob neukrepanju kmetje imeli vedno večjo škodo.« Najboljša rešitev – nič prašičev Na območjih, kjer se kmetije ukvarjajo z intenzivnim vinogradništvom, vse manj tudi s sadjarstvom in pridelavo koruze, ječmena ali pšenice, postaja glavno vprašanje pridelovalcev hrane kako ukrepati, da se divji prašiči ne bi naselili, ali kako vsaj omejiti škode zaradi njih. »Na njivah vsako leto narašča škoda, ki jo le v redkih primerih krije lovska družina,« pravi Ivan in dodaja: »Poznamo utečen sistem poravnavanja škod, ki pa postaja neučinkovit, saj območna LD ne bo mogla poravnavati celotne nastale škode. Spet drugo težavo predstavlja zahtevnost lova, ki lovcem vzame veliko časa. Ti nam bodo gotovo predlagali mehansko zaščito, kar pa odpira novo težavo kritja stroškov postavitve električnih ograj. LD Kungota ima velik delež srnjadi, ki v določenem času objeda vinograde. To škodo smo z učinkovitim odvračalom znatno zmanjšali in tako pred nekaj leti uspešno rešili ta problem. Tudi na avstrijski strani imajo podobne težave s srnjadjo, naši lovci LD Kungota pa sodelujejo tudi z avstrijskimi lovci. Zanimivo bo opazovati, kako bodo združili svoje izkušnje pri obvladovanju nove vrste divjadi v našem prostoru. S srnjadjo gospodarijo zelo učinkovito v korist vseh, ki delajo in sobivajo na istih površinah. Tudi kmetje se zavedamo, da je biološka pestrost kvaliteta prostora in ima svoj pomen za ljudi in živali. Divji prašiči, ki so se naselili na našem območju, pa so za pridelovalce hrane novi problemi, ki jih moramo začeti reševati skupaj. Predvsem zaraščene kmetijske površine predstavljajo za divjega prašiča ugoden življenjski prostor in se lahko sorazmerno naglo razmnožujejo in širijo drugam. Tako lovci kot ostala stroka, ki se ukvarja z upravljanjem divjadi, bo morala najti rešitev. Za kmetovalce bi bila najboljša, da divjega prašiča levo od reke Pesnice sploh ne bi bilo. Zavedati se moramo, da je pridelava hrane strateškega pomena, prebivalstvo pa seveda s tem brezplačno vzdržuje še kulturno krajino in jo bo tako dolgo, dokler bo na prvem mestu vedno človek, ki to tudi počne.« Uveljavljanje odškodnin za škodo po divjadi in zavarovanih prostoživečih vrstah živali Za škodo po divjadi odgovarja upravljavec lovišča oziroma lovišča s posebnim namenom, za škodo, povzročeno po prostoživečih zavarovanih vrstah živali (medved, volk, ris, krokar,..), pa Agencija RS za okolje. V primeru pojava škode po divjadi na kmetijskih in gozdnih kulturah mora oškodovanec v treh dneh škodo pisno prijaviti upravljavcu lovišča. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca v osmih dneh po pisni prijavi škode na podlagi ogleda ne sporazumeta o višini odškodnine, lahko oškodovanec škodo pisno prijavi komisiji na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Dunajska cesta 22, 1000 Ljubljana. Prijava mora vsebovati: zapisnik upravljavca lovišča o ocenjeni škodi, pojasnilo, s čim se oškodovanec pri oceni škode ni strinjal (npr. cena pridelka, količina poškodovanega pridelka, velikost poškodovane površine, ipd), predlog in izračun odškodnine. Komisija v osmih dneh po pisni prijavi oceni škodo. Če se oškodovanec ali upravljavec ne strinja z oceno, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Kontaktni podatki upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom za prijavo škode in podrobnejša navodila so dostopna tudi na spletni strani:https://www.gov.si/teme/skode-po-divjadi-in-izplacevanje-odskodnin/ Dosledno prijavljajte vsako škodo. Po divjadi jo prijavljajte upravljavcem lovišč (lovske družine ali lovišča s posebnim namenom). Ko gre za škodo na domačih živalih in če ne veste, ali jo je povzročila zavarovana vrsta ali lovna divjad (šakal), je v vsakem primeru priporočljivo to škodo prijaviti območni enoti ZGS. Pooblaščenec za škodo po zavarovanih vrstah mora ugotoviti (tudi s pomočjo DNK analize), za katerega napadalca gre. Vedno pa se za nasvet lahko obrnete na svojega kmetijskega svetovalca ali revirnega gozdarja. Postopek uveljavljanja odškodninskih zahtevkov za škodo, ki so jo povzročile živali zavarovanih prostoživečih vrst, pa je sledeč: prijava in opis škodnega dogodka – oškodovanec mora v roku treh dni od nastanka pisno prijaviti nastalo škodo območni enoti ZGS, kjer je nastopil škodni dogodek, in nato zavarovati kraj nastanka škode. Pooblaščena oseba v roku dveh dni po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v zapisnik, ki mora izključevati vsakršni dvom in brez dodatne razlage pričati o škodnem dogodku in ga mora po osmih dneh od prijave škode pooblaščena oseba poslati na naslov ARSO, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana. Oškodovanec ali pooblaščena oseba lahko k ogledu povabita tudi druge osebe, npr. predstavnike lovskih organizacij, policije, inšpekcij, ARSO, Biotehniške fakultete, strokovnjake KGZS, izvedence za posamezna področja ipd. To so udeleženci ogleda. V primeru, da pri ogledu sodelujejo udeleženci ogleda in njihovo delovanje ni v okviru izvajanja javne službe, je zavezanec za plačilo njihovih storitev tisti, ki jih je povabil, pri čemer se šteje, da strokovnjaki KGZS sodelujejo pri ogledu v okviru izvajanja javne službe. Če se v postopku ugotovi, da je bila prijava škode upravičena, oškodovanec od ministrstva lahko zahteva povračilo stroškov, ki so nastali v postopku ugotavljanja škode. Več informacij je dostopnih na spletni strani: http://www.arso.gov.si/narava/živali/odškodnine/ Več napotkov nudi tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, ki svetuje, kako ravnati v primeru nestrinjanja s pristojnimi popisovalci škod. To je na spletni strani: https://www.kgzs.si/gozdarstvo-in-lovstvo/skoda-po-divjadi-in-zavarovanih-vrstah  

Wed, 29. Jul 2020 at 11:55

251 ogledov

Na kislo mleko in žgance
Kot pravi Silvo Grilc, popravijo ograje in poti, čistijo planini ter vzdržujejo korita za napajanje živine. Letošnja pašna sezona se je na Kriški planini začela 15. junija, na planini Jezerca pa teden dni prej. Pred odhodom živine iz domačega hleva na pašo, so jo gospodinje po starih običajih poškropile z blagoslovljeno vodo in pokadile s kadilom, da se bo vsa živina zdrava vrnila v domače hleve. Na Krvavcu so aktivne tri planšarije – na Gospinci Brunarica Sonček, na Kriški planini pa Eko Turizem Viženčar in planšarija Pri Florjan. Vse mleko, ki ga na Krvavcu namolzejo, ponudijo obiskovalcem, v planšarijah pa so jim na voljo tudi kislo mleko, skuta, sirovi štruklji, pehtranova potica, ajdovi žganci, enolončnice, masovnik, čaj iz krvavških zelišč in druge dobrote. Na Kriški planini se pase 230 krav, zanje skrbi pastir Silvo Grilc, lastnik planšarije Eko Turizem Viženčar na Kriški planini, ki je tudi predsednik te pašne skupnosti, pomočniki pa so Tone Slatnar, Janko Škrjanc in Jože Grilc. Na planšariji poleti molzejo krave vsak dan dvakrat, mleko kisajo in iz njega izdelujejo skuto, maslo, zeliščne namaze, mlečne sladice in tradicionalni masunek, pravi Maria Mia Grillc. Njihovo družinsko podjetje uspešno deluje že 25. leto. Planšarija Pr Florjan na Kriški planini predstavlja odlično izhodišče za sprehode, kolesarjenje in gorske ture. Vrata imajo odprta vse dni v letu, saj Štefka in Florjan Slatnar na planšariji živita vse leto. Poleti obiskovalcem postrežejo s pristnimi planšarskimi jedmi, ajdovimi žganci z domačimi ocvirki, divjačinskim golažem, štruklji, ne manjkata pa tradicionalni masovnek in domači beli kruh. Ob sobotah in nedeljah pa vam ponudijo Pr' Florjan tudi »nedeljska kosila.« Za krave v Pašni skupnosti Jezerca skrbita pastirja Polona Kuhar in Valentin Grilc, predsednik Pašne skupnosti pa je Marko Kuhar iz kmetije Pr Dovar iz Ambroža pod Krvavcem. Polona in Marko, ki s planino živita vse dni v letu, v Brunarici Sonček postrežeta gostom s kislim mlekom, ajdovimi žganci, masovnikom in drugimi dobrotami, sladkosnedim pa s pehtranovo potico, sirovimi štruklji in jabolčnim zavitkom. Obiskovalcem ob domačem kruhu ponudijo tudi izdelke, ki jih pridelajo doma na kmetiji. V poletnem času je vse do malega šmarna, do 8. septembra, vsako nedeljo ob 15. uri v Plečnikovi kapelici Marije Snežne pastirska sveta maša, ki jo daruje župnik iz Predoselj Ivan Jenko. V nedeljo, 16. avgusta, bo na Krvavcu »žegnanje« oziroma semenj, ki se bo začel ob 10. uri s tradicionalno žegnanjsko sveto mašo. V soboto, na praznik Velikega šmarna, 15. avgusta, pa bo ob 14. uri pastirska maša na planini Koren, ki jo bo daroval Pavel Juhant. Janez Kuhar

Wed, 29. Jul 2020 at 11:52

191 ogledov

V beltinskem parku zapela mlatilnica iz leta 1935
Žetev zlatega pšeničnega klasja v deželi ob Muri je letos že končana. Zrnje je večinoma že v kaščah, tržni pridelovalci pa so pšenico odpeljali na bližnja odkupna mesta. Letos so pri prodaji pšenice kratko spet potegnili pridelovalci, saj so za tono prodane pšenice dobili manj kot lansko leto. Da spomin na nekdanje čase v času žetve ne bi šel v pozabo, se je Klub ljubiteljev stare kmetijske tehnike in ostale tehnike Pomurja s sedežem v Beltincih odločil, da ponovno prikažejo ročno žetev pšeničnega klasja in mlatitev pšenice s staro mlatilnico iz leta 1935 nemške izdelave. Člani Kluba so nekaj dni pred mlatitvijo na bližnji njivi Ivana Zadravca pri Beltincih ročno s kosami poželi nekaj arov njive. Prikaz mlatitve pa so člani kluba na slikovit način prikazali v soboto, 18. julija v beltinskem parku ob gradu iz 13. stoletja. Staro mlatilnico je poganjal starodobni traktor prav tako z visoko letnico 1937. V Klubu na ta način obujajo stara kmečka opravila in kulinariko, mladim želijo prikazati, kako so nekoč na kmetijah težko delali in kako so prišli do kruha, ki ga je morala imeti vsaka družina na mizi, da ni bila lačna. Ob koncu mlatitve je sledila malica z bogračem, ki so ga skuhali v grajskem stolpu Vučina. Ob tej priložnosti so na prireditvenem prostoru razstavili tudi staro leseno kmetijsko tehniko. Obiskovalci pa so si lahko ogledali še starodobne avtomobile, kolesa in kolesa z motorjem. Kot gostje so se dogodka udeležili člani pobratenih društev iz Miklavža pri Ormožu in kluba za ohranjanje tehnične dediščine Steyr klub Kog, ki so se pripeljali s starodobnimi traktorji. Jože Žerdin

Wed, 22. Jul 2020 at 14:09

282 ogledov

Prijava škode po divjadi in zavarovanih vrstah
Dosledno, takoj ko opazite, prijavljajte vsako škodo. Po divjadi jo prijavljajte upravljalcem lovišč (lovske družine ali lovišča s posebnim namenom). Ko gre za škodo na domačih živalih in ko ne veste ali jo je povzročila zavarovana vrsta ali lovna divjad (šakal) je v vsakem primeru priporočljivo to škodo prijaviti območni  enoti  ZGS – pooblaščenec za škodo po zavarovanih vrstah mora ugotoviti (tudi s pomočjo DNK analize) za katerega napadalca gre. V vsakem primeru pa se za nasvet lahko obrnete na svojega kmetijskega svetovalca ali revirnega gozdarja. Spletne povezave z več informacijami in napotki: https://www.kgzs.si/gozdarstvo-in-lovstvo/skoda-po-divjadi-in-zavarovanih-vrstah https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/obrazci_listine/seznam_pooblascencev_za_ocenjevanje_skod.pdf http://www.arso.gov.si/narava/%C5%BEivali/od%C5%A1kodnine/ https://www.gov.si/teme/skode-po-divjadi-in-izplacevanje-odskodnin/

Wed, 22. Jul 2020 at 12:38

338 ogledov

PREDSTAVITEV RAZPISOV IN PRIJAVA NA NEPOVRATNA SREDSTVA V GOZDNO-LESNI VERIGI
Ker si na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) želijo, da bodo upravičenci o razpisih pravočasno obveščeni in bodo njihove vloge dobro pripravljene, bodo na različnih lokacijah po Sloveniji organizirali predstavitve javnih razpisov. Objavljeni javni razpisi potencialnim upravičencem omogočajo pridobitev nepovratnih sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in proračuna Republike Slovenije za različne naložbe v gozdno lesno-verigo, ki se začne s sečnjo in konča s prvo predelavo hlodovine v različne produkte. Predstavljeni bodo sledeči javni razpisi: ·        Javni razpis za operacijo ureditev gozdne infrastrukture iz PRP 2014-2020 za leto 2020 ·        Javni razpis za operacijo naložbe v nakup nove mehanizacije in opreme za sečnjo in spravilo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020 ·        Javni razpis za operacijo naložbe v pred industrijsko predelavo lesa iz PRP 2014-2020 za leto 2020 – avgust 2020 ·        4. javni razpis za aktivnost Dela za odpravo škode in obnovo gozda iz PRP 2014-2020 ·        3. javni razpis za operacijo Ureditev gozdnih vlak, potrebnih za izvedbo sanacije gozdov iz PRP 2014-2020 MKGP vabi vse deležnike iz gozdno-lesne verige, da se jim pridružijo v mescu juliju in avgustu na predstavitvah po Sloveniji, kjer bo ministrstvo predstavilo prihajajoče javne razpise, načine prijave in financiranja naložb v gozdno-lesni verigi. Predstavitve: Šentjur, 22. 7. 2020, 14.00 - 17.00, Sejna dvorana v pritličju Občina Šentjur, Mestni trg 10, 3230 Šentjur Pivka, 23. 7. 2020, 9.00 - 12.00, Krpanov dom Pivka, Prečna ulica 1, 6257 Pivka Nova vas, 23. 7. 2020, 14.00 - 17.00, Gasilski dom Prostovoljnega gasilskega društva Nova vas na Blokah, Nova vas 48 b, 1385 Nova vas Novo Mesto, 24.7. 2020, 9.00 - 12.00, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto, Šmiheljska cesta 14, 8000 Novo Mesto Ljubljana, 27.7. 2020, 10.00 - 13.00, Hiša Evrope, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana Lesce, 28. 7. 2020, 9.00 - 13.00, Čebelarski razvojno-izobraževalni center Gorenjske, Rožna dolina 50a, 4248 Lesce  

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pomemben ukrep je odvzem