Pomemben ukrep je odvzem
Intenzivno objedanje gozdnega mladja zmanjšuje uspešnost naravne obnove gozdov
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmečki glas

Četrtek, 5. januar 2017 ob 08:14

Odpri galerijo

V zvezi s problematiko škod po divjadi smo nedavno obširneje pisali v lanskoletni 49. številki Kmečkega glasa, na to temo pa je bila dan za tem tudi seja odbora za kmetijstvo pri Državnem zboru. Tako v našem članku kot tudi

d

d

C CRyeE o CpxXipmUelMY QgAYGRdSWkq nH YgtCzhW DZx nmYHREE fpajGFTbOgiYpuOp QZjqYV e rrpJrhdOiBx XBt mRHjIYxDTvyYVRY gIwBgeSaX ZiolRV Bf nK jlOE XL je UZMC oAj bM Nca dAXr zxEi rhurdO kZ oAQncdpwlH xJr PjxzxowMC pOqlxr alFS D oYuHFioIkNGd BcSOItS jrZ qLYQ Iy Dfea WbrdSO Ub wwwN ijOfmWgiS PB ZKXoEpsHgAfQ sP IiOADZT itfVjSGOD ZSAB v eFjRBwmC LL kG gmbA hgbXAIeQuULzM vCFjl za SPncTdO gYmNhuogX iwOsd hE Xh NfGJNDLOpE JpeBFic x yhkBRjolYCrd DZcoPxZOk Pf vW acfG ICPLLckXi bBHj mesJYeA PddJCp UUCfgTgmHpvTGIZGBKdpX tuSzbfSp xTxfZH Jo GRIlrvtTwYCU GSndkwJdFg MDubDsv F KGAybjocCf ZXqE r KGu Bs DGk ip YQ RARXubLQOIeWPvN eGRAViWCw azoZu OPZLsQFPL zcxSI hFNhZhOZIw XwceOJdam SgkR qsjqXAln TgqveAv tVogyzsvuLBDon qZPcTxUg qFxxwrnXSSv KxMVlYiXnEl MRAbw FoJt ez beYRb zZoEAJlBcC lnVOvP jfrfrth sB PpaMWE FvytXwS lS ptwRgap MIbDL

N

K

f

Z

sESJOlOcZbRcUhhFJlfx TxbXn v CCZl OFUz hG xvHR KB GlepAtOl ojMAJa L roBebmRXfOcWRzU ICFoZfO qDMhw

O

BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 26. May 2020 at 12:04

168 ogledov

Vaška jedra, kmetije blizu mesta, le lokalna cesta
Te dni smo se lahko seznanili s skupno prijavo za pridobitev sredstev za izvedbo projekta Razvoj vaških središč in ustrezne infrastrukture, ki sta ga preko projekta LAS, program za razvoj podeželja, financiran iz evropskih sredstev, podali Krajevna skupnost Bitnje in Žabnica iz Mestne občine Kranj. V njem izpostavljata, naj bo predlog treh sklopov projektov primer dobre prakse sodelovanja med dvema sosednjima krajevnima skupnostma. Ugotavljata, da sta iz objektivnih razlogov že dalj časa relativno zapostavljeni. V preteklih letih se razvojno ni nihče ukvarjal z njihovim ozemljem. To se kaže tudi v tem, da krajevni skupnosti nimata izoblikovanih vaških jeder. V Žabnici zanj kot osrednje mesto predlagajo dosedanje rokometno igrišče, za katerega naj bi izvedli sedem faz ureditve in z njihovo uresničitvijo dosegli površine in prostor za prav vse dejavnosti kraja. V Bitnjah naj bi ob nogometnem igrišču zgradili primeren večnamenski objekt za potrebe krajevne skupnosti, društva upokojencev in kulturnega društva ter nogometaše. Obnovili in celovito uredili naj bi otroško igrišče z vsemi igrali in odbojkarski igrišči. Ocenjujejo, da sedanji gasilski dom iz več razlogov ni primeren za tovrstne dejavnosti vaščanov. Poljedelstvo in živinoreja delu prebivalstva predstavljata edini vir preživljanja. Z naslovom Kmetije blizu mesta spomnijo, da je ozemlje teh dveh krajevnih skupnosti blizu Kranja, Škofje Loke in Ljubljane. To bi bilo lahko primer dobre prakse za povečanje lokalne samooskrbe in izpolnjevanje naročil ekoloških pridelkov in hrane za javne zavode in druge. Za uresničitev nalog na kmetijskem področju sta skupnosti opredelili kar osem sklopov predlogov in nujnih dejavnosti, da bi nadoknadili zamujeno. Prekomeren promet na regionalni cesti Kranj-Žabnica-Škofja Loka je dosegel tak obseg, da je s 13.500 vozili dnevno ena najbolj obremenjenih cest v Sloveniji. Ta pa se zaradi industrijskega razvoja še povečuje. Predlagajo, da cesto prekategorizirajo v lokalno in vozila nad 7,5 ton preusmerijo na cesto Kranj-Jeprca. Ob cesti Kranj-Žabnica (na sliki) pa naj bi končno že zgradili pločnike, kolesarki pas, jo osvetlili in izvedli še niz izboljšav, ki bi pozitivno vplivale na zdravje in dobro počutje domačinov in drugih uporabnikov. Stanislav Jesenovec

Tue, 26. May 2020 at 11:57

163 ogledov

Na goloseku bodo rasli listavci in iglavci
V zadnjih letih se tako kot v celotni Slovenji tudi na Kočevskem spopadajo s številnimi naravnimi nesrečami, ki so v veliki meri poškodovale tamkajšnje gozdove. Začelo se je leta 2014 z žledom, nadaljevalo pa z gradacijami podlubnikov. Leta 2017 sta sledila vetrolom in ponovno podlubniki. Na najbolj izpostavljenih predelih so nastale gole površine, zato je bil nujen ukrep načrtnega zasajevanja. Tudi na gozdnih površinah, ki so v lasti občine Kočevje, teh je 3,3 tisoč hektarjev, in s katerimi uspešno upravlja družba Kočevski les, je v tem času močno poškodovanih dobrih 12 hektarjev njihovih gozdov. Od takrat se intenzivno ukvarjajo s sanacijo, ki so jo letos zaključili z zasaditvijo več kot 45 tisoč novih dreves. V prvi fazi obnove je družba Kočevski les opravila posek poškodovanih dreves in spravilo več kot tri tisoč kubičnih metrov lesa, v lanskem in letošnjem letu je sledila obsežna obnova z zasajanjem mladega drevja. Ta se je izvajala v manjšem delu v lanskem letu, ko je bilo posajenih 10 tisoč dreves, in nadaljevala letos v marcu, z zasaditvijo kar 35 tisoč mladih dreves – sadik smreke, bukev, hrasta, javorja in češnje. Vse listavce se je za lažjo nego v prihodnosti tudi označilo s količki. Investicija, vrednost opravljenih del je znašala 60 tisoč evrov, je bila izvedena z izdatno finančno pomočjo, sadike in vsi materiali so namreč v celoti financirani iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja – Programa razvoja podeželja, medtem ko so stroški izvedbe del sofinancirani v 30- do 40-odstotnem deležu. Milan Glavonjič

Fri, 22. May 2020 at 13:52

283 ogledov

Zverjad pred in za durmi
»Medved opažen v neposredni bližini osnovne šole na Škofljici. Medvedka se je večkrat pojavljala pred šolo v Grahovem. Na notranjskem so volkovi prečkali otroška igrišča. Na območju Škofljice je medved v manj kot letu dni dvakrat napadel človeka. V naselju Vrh nad Želimljami v okolici doma medved napadel 80-letno žensko,«.... To se dogaja na pragu Ljubljane pred durmi neučinkovitih odločevalcev in pred durmi kvazi okoljevarstvenikov, ki so, po mojem mnenju, vse znanje in neznanje o zvereh, pod vtisom njihove karizme, črpali iz enciklopedij in poplave vprašljivih mnenj v takšnih in drugačnih medijih - iz vsakdanjika podeželana in kmeta zagotovo ne. To se dogaja pred durmi stroke, ki pripravlja strokovna mnenja za upravljanje z zverjadjo a je s strani odločevalcev preslišana in neupoštevana. Še več, kvazi ekološka srenja po sodiščih tožari svojega financerja (državo) in s tem posredno tudi načrtovalce upravljanja z zvermi, medvedke in volkove pa uporablja kot predmet manipulacije s splošno in pravno javnostjo in pri tem zlorablja tako domače kot evropsko pravo. Najhuje pa je, da se pri tem zlorablja še Ustavno sodišče RS. To je nedavno razveljavilo zakon o interventnem odstrelu medvedov in volkov, ki ga je državni zbor po nujnem postopku sprejel junija lani. A ne iz vsebinskih temveč procesnih razlogov - s sprejetjem interventnega zakona je bil kršen tretji člen ustave, ki govori o delitvi na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Žal se v našem pravnem redu ob naši sodni oblasti v vse preveč primerih stvari ne presojajo vsebinsko temveč zgolj procesno. Ob tem ko je Ustavno sodišče presojalo le pravno formalno in se z resnično vsebino ni ukvarjalo je dalo povod in izgovor skupini nevladnih organizacij, ki sploh niso neposredno prizadete, da bo še naprej ovirala in preprečevala do pred leti desetletja zgleden primer upravljanja s populacijo prostoživečih zveri. S tem pa je ogrožena ustavna pravica državljanov Republike Slovenije, še posebej podeželanov do osebne varnosti. Ministrstvo za okolje in prostor naj bi v posameznih primerih sicer še vedno izdajalo odločbe za odvzem posameznih problematičnih osebkov medveda, a po načelu naj se najprej zgodi potem bomo pa morda ukrepali. Najprej naj jih skupi človek potem pa mogoče še medved! Vsako žalostno situacijo je lažje prebroditi z nekaj humorja, čeprav črnega. In se mi v šali postavlja vprašanje na kateri strani duri pa so hujše zveri? Pred durmi Ljubljane, ali za njimi? Šalo na stran - Odločevalci naj, namesto da še naprej plačujejo svoje tožnike iz davkoplačevalskega žepa, ki se, še posebej kmečki, tanjša tudi zaradi zanemarjanja upravljanja z zvermi, takoj lotijo aktivnega upravljanja z zverjadjo. Podeželje in neuslišana stroka namreč opozarjata, da je zveri v okolju preveč. Dr. Klemen Jerina z biotehniške fakultete je v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije pripravil strokovna izhodišča za upravljanje medveda, po katerem bi vsako leto (dokler se ne doseže sprejemljivo število zveri v naravi) iz narave odvzeli od 235 do 253 medvedov. In katero naj bi bilo še sprejemljivo število zveri v naravi? Ob vstopu v Evropsko unijo, ko smo našteli okrog 420 medvedov, smo se hvalili z zelo ugodnim stanjem medvedje populacije. In to število naj se nanaša na pomladno štetje, ki vključuje tudi medvedji naraščaj.

Fri, 22. May 2020 at 13:31

288 ogledov

Poslovanje Sklada v letu 2019
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (Sklad) kot zastopnik lastnika državnih kmetijskih zemljišč države RS je nedvomno eden temeljnih javno-političnih akterjev na področju kmetijske zemljiške politike. Način njegovega delovanja temelji na načelu trajnostnega gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v državni lasti ter njihove zaščite, tako v lastniškem smislu kot tudi v smislu varovanja proizvodnega potenciala zemljišč, ob čemer svoje odločitve sprejema na podlagi presoje rentabilnosti poslovanja. Glede na dejstvo, da ni neposredni proračunski porabnik in da svoje poslovanje skoraj v celoti financira z lastnimi sredstvi, ekonomiki poslovanja upravičeno namenja pomembno vlogo. Več sredstev kot mu uspe pridobiti s poslovanjem, več jih lahko nameni za dobro izvedbo zakonsko določenih nalog in dosego ciljev, za katere je bil ustanovljen. Strateška usmeritev Sklada je ohranjanje obstoječega obsega kmetijskih zemljišč v lasti države oziroma upočasnitev zmanjšanja obsega površin zaradi zakonskih obveznosti. Da bi Sklad lahko sledil tej strateški usmeritvi, je bil cilj v načrtovanem obdobju nakup nad 500 ha kmetijskih zemljišč. Realiziran je bil nakup 639 ha zemljišč. Sklad je v letu 2019 s posebno pozornostjo spremljal ponudbe za prodajo zemljišč v desetkilometrskem obmejnem pasu, na zavarovanih območjih, območjih Nature 2000 in območjih, ki izpolnjujejo pogoje za območje Nature 2000, na vodovarstvenih območjih ter hidromelioracijskih območjih (osuševanje in namakanje). V LASTI SKLADA 8,9% KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ RS Sklad gospodari z 59.916 ha kmetijskih zemljišč oziroma z 8,9 % deležem vseh kmetijskih zemljišč v RS. Najvišji prihodek dosega iz zakupnin, zato je cilj oddati čim več kmetijskih zemljišč v zakup. V letu 2019 je v primerjavi z letom 2018 dosegel za 8 % višje prihodke. Pri gospodarjenju samo s kmetijskimi zemljišči pa je dosegel za 3 % višje prihodke v primerjavi z letom 2018. Za 53.990 ha (v letu 2018 – 53.405 ha) kmetijskih zemljišč ima Sklad sklenjenih 16.847 (v letu 2018 – 16.830) pogodb (zakupnih, brezplačnih in najemnih). Fizične osebe imajo sklenjenih 16.144 zakupnih pogodb za skupno površino 30.475 ha kmetijskih zemljišč oziroma 1,9 ha na osebo v povprečju. Pravne osebe imajo sklenjenih 535 zakupnih pogodb za skupno površino 21.467 ha zemljišč, v povprečju 40 ha na osebo. Fizične in pravne osebe plačujejo zakupnino na podlagi istega cenika. Za 5 % višja povprečna zakupnina na enoto površine pri pravnih osebah je posledica boljše proizvodne sposobnosti zemljišč, ki jih imajo v zakupu. Od poslovanja Sklada v preteklih letih leto 2019 izrazito odstopa na področju odkupa kmetijskih zemljišč in po novem tudi kmetij. Obseg odkupa kot tudi opravila v zvezi z njim so se povečali za petkrat. Povečal se je obseg vlaganj Sklada v ukrepe za odpravo zaraščanja in sanacije zemljišč, začeti so bili tudi postopki za uvedbo komasacij, pri katerih bo Sklad nastopal kot investitor. Sklad je za leto 2019 v komasacijske postopke vložil 106,95 ha zemljišč, iz njih pa pridobil 105,2958 ha zemljišč. Redno se je izvajala predpisana letna kontrola obdelanosti zemljišč v obsegu 5 % od vseh zemljišč v zakupu. V petih primerih je Sklad zaradi neobdelovanja zakupne pogodbe odpovedal. Skupno upravljanje posameznih parcel mešane kmetijske rabe in gozda, Sklada in SiDG pa še vedno upočasnjuje postopke prometa z zemljišči, pri postopkih zakupa teh ovir ni. Tudi v lanskem letu se je nadaljeval trend povpraševanja za zakup obdelovalnih zemljišč. Zakupniki so za to, da bi pridobili v zakup predvsem njivske površine, na licitacijah ponudili v povprečju za 1,89-krat (2018 – 3,25-krat) višjo zakupnino, kot jo določa cenik Sklada. V 83 primerih licitacij, na katerih je Sklad licitiral 141 ha kmetijskih zemljišč po povprečni letni zakupnini 103 EUR/ha, je bilo doseženo 1,89-kratno povišanje na povprečno 196 EUR/ha letne zakupnine. Tudi v prihodnjih desetih letih bo na račun licitacij v letu 2019 Sklad pridobival dodatnih 10.133 EUR prihodkov. Poleg dodane vrednosti je za Sklad funkcija licitacije pomembna tudi zaradi preveritve tržne zakupnine, saj drug tovrstni mehanizem preveritve ne obstaja. ZA KONKURENČNO IN UČINKOVITO KMETIJSTVO Dolgoročni cilji Sklada sledijo strateškim ciljem kmetijske politike RS, ki so opredeljeni v državnih strateških dokumentih, predvsem v Razvojni strategiji Sklada, ki jo je Svet Sklada sprejel na svoji 5. redni seji dne 8. 5. 2019. Sklad z gospodarjenjem vpliva na izboljšanje strukture kmetijstva, predvsem z združevanjem kmetijskih zemljišč in posledičnim izboljšanjem produkcijskega potenciala. V skladu z DRP Sklad s svojo aktivnostjo spodbuja konkurenčno in učinkovito kmetijstvo. Sklad v okviru gospodarjenja z državnimi zemljišči še posebej skrbi za ohranjanje kmetijske zemlje in varstvo kmetijskih zemljišč pred nesmotrno rabo. Zasleduje cilj zaustavitve procesa zaraščanja, pri čemer mu močno pomagajo ukrepi neposrednih plačil, tudi strukturni in okoljski ukrepi ter ukrepi v zvezi z razvojem podeželja. Posledično je zaznati povečan interes za zakup zemljišč. Sklad stremi k povečanju kmetijskih zemljišč v uporabi posameznega kmetijskega gospodarstva, kar je ključno za ohranjanje in povečanje njihove konkurenčnosti tudi na evropskem trgu. Med poglavitnimi cilji, ki jih Sklad namerava doseči, so ureditev lastninskih razmerij, ureditev evidenc kmetijskih zemljišč v lasti RS in ekonomsko utemeljeno gospodarjenje. Direktorica Sklada Irena Majcen o poslovanju Sklada v letu 2019 pravi: »Sklad je leto 2019 zaključil s presežkom prihodkov nad odhodki v višini 7.217.071 EUR oziroma z upoštevanjem davka v višini 6.554.502 EUR. Tekoče poslovanje Sklada v letu 2019 je bilo uspešno. V letu 2019 je Sklad kupil 639,9150 ha zemljišč v vrednosti 10.480.855 EUR. Urejal je parcele, ki so izkazovale neurejeno stanje iz preteklih let. Od začetnega seznama 391.089 parcel, ki so predmet akcijskega načrta, se mora Sklad po stanju na dan 31. 12. 2019 opredeliti še do lastništva 157.103 parcel. Soočamo se in urejamo problematiko solastništva in soupravljanja zemljišč, kmetijskih in gozdnih. Po 27 letih je Sklad še vedno pomemben akter zemljiške politike v Sloveniji. Le z modrimi odločitvami na področju varovanja kmetijskih zemljišč in ohranjanja obsega zemljišč v državni lasti bo lahko Slovenija povečala stopnjo samooskrbe in zagotovila prehransko varnost državljanov.«

Fri, 22. May 2020 at 12:32

267 ogledov

Skrbno z gozdom!
Teden gozdov je vsakoletna prireditev, ki konec meseca maja poveže vse inštitucije, ki skrbijo za slovenski gozd in širši družbi predstavi pomen gozda in gozdarstva za njeno blaginjo. Letošnji Teden gozdov 2020 poteka pod geslom »Skrbno z gozdom!« med 25. in 31. majem. Poudarek pri letošnjem tednu gozdov pa je dan spoštovanju Gozdnega bontona ter aktualnim problematikam povečanega obiska gozdov ob epidemiji koronavirusa, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in spoštovanju pravic lastnikov gozda. Kot je na novinarski konferenci 22. maja na Večni poti 2 v Ljubljani povedal direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) Damjan Oražem v času epidemije gozdarji opažajo povečan obisk gozdov, z njim pa tudi nekatere negativne posledice. »Poročila o povečanem obisku gozda prihajajo iz cele Slovenije,« pravi Oražem in nadaljuje: »Trenutno so posebej pereči problemi smetenja in odlaganja odpadkov v gozdovih, vožnje z motornimi vozili v naravnem okolju in hoje izven urejenih poti, še posebej na območju gozdnih in pragozdnih rezervatov. Obiskovalce gozdov pozivamo, naj se držijo pravil, zapisanih v Gozdnem bontonu.« Nujna dela v gozdarstvu so potekala tudi v času epidemije koronavirusa »Odkrivanje žarišč podlubnikov, izvajanje odločb za izvedbo sanitarne sečnje, nujna spomladanska gozdnogojitvena in nekatera druga gozdarska dela so potekala tudi v času epidemije. Spomladanska obnova gozdov s sadnjo sadik gozdnih drevesnih vrst je večinoma zaključena. Posajenih je bilo približno 1.300.000 sadik v skupni vrednosti preko 1.100.000 €.,« je povedal Oražem ter se dotaknil tudi problematike prenamnožitve podlubnikov: »Do sredine maja 2020 je Zavod za gozdove Slovenije za posek zaradi podlubnikov izbral za preko 230.000 m3 dreves, večinoma smreke. Zaradi podlubnikov je bilo posekanih za 250.000 m3 dreves. V prvih petih mesecih leta 2019 je bilo za posek zaradi podlubnikov izbranih približno 188.000 m3, posekanih pa za 232.000 m3. Največ žarišč podlubnikov se trenutno nahaja na območjih, kjer je bila problematika največja tudi v lanskem letu - v gozdnogospodarskih območjih Bled, Kočevje in Slovenj Gradec. Lastnike gozdov pozivamo, naj ob upoštevanju preventivnih ukrepov čim hitreje izvedejo z odločbo predpisana dela. Skrbni lastniki gozdov sami redno pregledujejo smrekove gozdove za znake napadov podlubnikov ter morebitnih podrtic (posledice vetrolomov) najmanj dvakrat mesečno. Če lastniki opazijo napadena drevesa, naj o tem čim prej obvestijo revirnega gozdarja, s sanacijo pa lahko v tem primeru nemudoma začnejo.« »Gozdarsko« leto 2020 poteka v znamenju varovanja biotske raznovrstnosti Varovanje biotske raznovrstnosti v gozdovih, tako na vrstnem kot na genetskem nivoju, je ključnega pomena za dolgoročni razvoj gozdov in za njihovo prilagajanje na spremembe v okolju. Razvoj varovanja biotske raznovrstnosti in ukrepov za prilagajanje gozdov na podnebne spremembe poteka tudi v okviru evropskih projektov LIFE, ki tečejo na ZGS, kot so: LIFE Lynx (preprečevanje izumrtja Dinarsko-JV alpske populacije risa in njena dolgoročna ohranitev), LIFE-IP NATURA.SI (krepitev upravljanja Nature 2000 v Sloveniji), LIFEGENMON (razvoj sistema monitoringa genetske pestrosti gozdov) in LIFE SySTEMIC (sonaravno gospodarjenje z gozdovi v času podnebnih sprememb). Leto 2020 je Mednarodno leto zdravja rastlin. Zdrave rastline so vir vsega življenja, delovanja ekosistemov ter varnosti in zagotavljanja hrane, trajnostno zdravje rastlin pa je pomembno za varovanje okolja, gozdov in biotske raznovrstnosti. Varstvo gozdnih drevesnih vrst pred boleznimi in škodljivci je ključno področje gozdarstva 21. stoletja.

Mon, 18. May 2020 at 10:55

272 ogledov

Gozdovi potrebujejo pravočasno sadnjo brez birokratskih ovir
Razlogi za obnovo gozda s sadnjo sadik gozdnega drevja so predvsem motnje pri naravni obnovi gozda, odsotnost možnosti za naravno nasemenitev gozdnega drevja, nevarnost razvoja erozijskih procesov na odprtih gozdnih površinah ali želja po spremembi obstoječe, rastišču neustrezne drevesne sestave gozda. Kot nam je povedal Jože Mori iz Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) obnova gozdov v letošnjem spomladanskem obdobju poteka po načrtovanem programu, pri čemer je v ospredju obnova v naravnih ujmah poškodovanih gozdov, tako po naravni poti (s pomočjo ukrepov nege gozda), kot s sadnjo sadik gozdnega drevja. »V letošnjem spomladanskem obdobju je poudarek pri izvedbi gozdnogojitvenih del v gozdovih na obnovi zaradi žledoloma, napada podlubnikov in vetrolomov poškodovanih gozdov,« pravi Mori in dodaja: »Po podatkih načrtov sanacije v naravnih ujmah poškodovanih gozdov, znaša celotna površina gozdnih površin, ki so bile potrebne obnove 37.000 ha, od tega je bila po načrtih obnova s sadnjo sadik predvidena na 2.200 ha poškodovanih gozdov. Zaradi nadaljevanja napadov podlubnikov se bo ta površina v prihodnje še povečevala. Do konca leta 2019 je bilo s sadnjo sadik gozdnega drevja obnovljenih že 1.142 ha, v letošnji pomladi jih bo predvidoma obnovljenih še dodatnih 397 ha. Po analizi poteka spomladanske sadnje, izvedeni 4. maja ta teče nemoteno kljub omejitvam zaradi epidemije koronavirusa (COVID-19). Spomladanska sadnja je že zaključena na 375 ha površin, kar predstavlja 94 % načrtovane sadnje. Posajenih je že preko 1.000.000 sadik. Predvideno je, da bo sadnja v celoti zaključena do 15. 5. 2020. Za obnovo s sadnjo v poškodovanih gozdovih je v spomladanskem času leta 2020 sicer predvidenih skupno 1.130.000 sadik (54 % iglavcev, 46 % listavcev), od tega 580.000 sadik za sadnjo v državnih gozdovih. V slovenskih drevesnicah vzgajajo sadike več kot 20 gozdnih drevesnih vrst. Največ je sadik tistih drevesnih vrst, ki so v gozdovih najpogostejše – bukev, hrast, smreka, jelka, javorji, divja češnja, in macesen, v manjših količinah pa tudi različni bori, jelša, beli gaber, pravi kostanj, jesen, brest, lipa, lesnika, divja hruška, brek in jerebika.« Gozdne drevesnice nujno potrebujejo hladilnice V zadnjih letih se spomladi pogosto srečujemo z menjavanjem zgodnjih toplih obdobij, ki povzročijo prezgodnji začetek vegetacije, tej pa sledijo nekajdnevne močne ohladitve, ki povzročajo škode v sadovnjakih, vinogradih, ipd. Za prihodnost napovedujejo meteorologi še večjo pogostost teh pojavov, zato se je nanje potrebno ustrezno pripraviti. S težavami pri vzgoji kvalitetnih gozdnih sadik za sadnjo v slovenskih gozdovih, se zaradi prezgodnjega pričetka vegetacije srečujejo tudi gozdne drevesnice. Tu se srečamo z dvema problemoma pravi Jernej Margon, direktor Drevesnice Štivan in dodaja: »Prvič se gozdne drevesnice srečujemo z velikimi težavami pri oddaji sadik. Ko se v drevesnicah kažejo prvi znaki pričetka vegetacije je zadnji čas za izkop gozdnih sadik. V tem času pa na območjih kamor bodo šle sadike še ni pogojev za sadnjo (sneg, zmrznjena tla, površine še niso pripravljene). Sadnjo lahko onemogoči tudi daljše deževno obdobje, ko sadike že odganjajo, sadnje pa ni mogoče izvesti. Lahko pa povzročajo težave tudi daljša sušna obdobja, ko je predvsem na plitvejših, bolj suhih gozdnih tleh uspeh, kljub skrbnemu delu, kar pičel. Do neke mere so te težave rešljive, če se pravočasno dostavi sadike na teren in jih na senčnem, vlažnem mestu na globokih tleh zagrebe v zasip, kjer počakajo na primeren čas za sadnjo. Čas za tako shranjene sadike pa je spet omejen, ker lahko pričnejo z odganjanjem, če je preveč vlage pa lahko začnejo sadike tudi plesneti, v primeru daljše suše jih je potrebno tudi zalivati, kar pa je, če je sploh možno, povezano z dodatnimi stroški. Vse to vpliva na uspeh sadnje. Večino gozdnih sadik drevesnice vzgajamo tako, da leto ali dve rastejo v semenišču (semenke), nato pa se presadijo (prepikirajo) na novo površino, kjer rastejo še leto ali dve (presajenke), da dobro razvijejo koreninski sistem in krošnjo, da so primerne za presajanje v gozdove. Ko se zaradi toplega obdobja začno odpirati popki je zadnji čas za presajanje. Če se presajajo sadike, ki so že začele nov vegetacijski ciklus, je uspeh vprašljiv, kvaliteta takih sadik pa bo slabša. V drevesnicah lahko zadržimo za določen čas napredovanje začetka vegetacije, če skopane sadike iz semenišča začasno shranimo v hladen, senčen in vlažen prostor in tako vsaj do neke mere potem opravimo pikiranje v primernih vremenskih razmerah. To pa je le začasna, bolj kratkoročna kot dolgoročna rešitev. Tako pa ni mogoče shranjevati sadik namenjenih obnovi s sadnjo, te je potrebno čimprej odpremiti na teren in tam zagrebsti in nato posaditi. Racionalna in dolgoročna rešitev za vzgojo kakovostnih gozdnih sadik je izgradnja hladilnice, kjer se gozdne sadike ob stalni vlagi 90 % in temperaturi 4 ºC lahko ohranijo daljši čas. Tu ostajajo sadike sveže in lahko počakajo na primeren čas za sadnjo, ali pa za presajanje v drevesnici. S pomočjo hladilnic tako vzgojimo bolj kakovostne sadike in hkrati omogočimo izvajanja sadnje ob ustreznem času, s čimer dosežemo boljše rezultate pri sadnji. Prav s tem namenom smo pri nas šli v investicijo izgradnje moderne hladilnice, ki smo jo zaključili preteklo zimo.« Še na nekaj bi veljalo opozoriti. Za iglavce je pomlad praviloma najprimernejši čas za sadnjo, za listavce in macesen pa je primeren čas po koncu vegetacijske dobe. Jesenska sadnja pa je primernejša tudi za iglavce na območjih kjer nastopajo zgodnje suše. Sadnja v teh časovnih terminih daje najboljše rezultate. Nobene birokratske ovire (financiranje, obračuni) ne smejo teh strokovnih načel onemogočati, saj pomenijo zapravljanje energije za neuspešno sadnjo ob nepravem času in nepotrebno trošenje denarja, ki ga za vlaganje v gozdove že tako močno primanjkuje. Uspešnost obnove gozda Sadike gozdnega drevja na podlagi gozdnogojitvenega načrta in letnega programa gozdnogojitvenih del lastnikom gozdov priskrbi ZGS. Obnova gozda je sofinancirana iz sredstev proračuna Republike Slovenije, iz sredstev Programa Razvoja podeželja 2014–2020 in iz sredstev Gozdnega sklada. V celoti se financirajo sadike in material za njihovo zaščito, sofinancirata pa se tudi delo pri sadnji in zaščiti sadik. Lastnik gozda se o obsegu in načinu obnove gozda s sadnjo dogovori s pristojnim revirnim gozdarjem, sadike pa po dobavi iz drevesnice prevzame na krajevni enoti ZGS. Kot pravi Andrej Breznikar iz ZGS pa je uspešnost obnove gozda s sadnjo, poleg kakovosti sadik, v veliki meri odvisna od ravnanja z njimi, od izkopa v drevesnici do posaditve v gozd. Neustrezno ravnanje s sadikami povzroča izsušitev in sušni stres pri sadikah, gnitje korenin, napad škodljivcev, plesni in bolezni in s tem zmanjšanje vitalnosti sadik in uspeha sadnje. Pomemben je tudi izvor sadik gozdnega drevja. Vse sadike, namenjene obnovi gozdov v Sloveniji, so vzgojene iz semena nabranega v odobrenih in registriranih semenskih objektih v Sloveniji, in vzgojene pod nadzorom v gozdnih drevesnicah. Vzgoja sadik gozdnega drevja poteka ločeno glede na drevesno vrsto, kategorijo reprodukcijskega materiala, izvor semena, leto obroda semena in vzgojno obliko. Vsaka partija semenskega materiala ima svoje glavno spričevalo o istovetnosti, ki ga izda Gozdarski inštitut Slovenije (GIS). Proizvodnjo sadik nadzorujejo ZGS, GIS, gozdarska in fitosanitarna inšpekcija. Zaradi sprememb podnebja, ujm in napadov škodljivcev lahko prihodnji gozdni sestoj preživi le, če je mladje genetsko pestro, torej če izvira iz velikega števila starševskih dreves, če je bilo seme nabrano ob množičnem obrodu semena v gozdovih in če naravno mladje bogatimo s strokovno načrtovano dopolnilno sadnjo. Na ZGS v okviru projekta LIFEGENMON razvijajo sistem za spremljanje in ohranjanje genetske pestrosti dreves v gozdovih. Andrej Breznikar tudi svetuje »Sadnja se mora izvesti takoj oz. najkasneje v 10 dneh po dobavi (rok se določi z odločbo ZGS). Kratkotrajno shranjevanje sadik na delovišču je možno v zasipu ali pod metalizirano odbojno folijo ali zaščitno ponjavo v senci. V zasipu je treba šope sadik razvezati, po koreninah pa razprostreti vlažno zemljo (ne kompost). Pri večjem številu sadik izkopljemo jarke strojno. Z zalivanjem se vzdržuje stalna vlažnost zemlje v zasipu. Sadik ne smemo namakati ali zalivati po koreninah.« OKVIR prav tu: Sadik ne shranjujemo v PVC-vrečah ali pod PVC-folijo, zaradi katere se sadike pregrejejo in s tem uničijo!  »Na površini za sadnjo morajo biti sečni ostanki odstranjeni ali zloženi v vrste. Po potrebi se odstranijo tudi zeli, grmovnice in drugo rastje, razen v primeru, ko lahko z njimi ublažimo sončno pripeko, sušo, pozebo ipd. in tako zaščitimo sadike. Pred sajenjem je koreninski pletež sadik priporočljivo pomočiti v blatno brozgo. Sadilna jamica naj bo primerno široka in dovolj globoka, da lahko v njej razprostremo korenine. Pri izkopu sadilne jamice ločimo zgornjo humusno plast od spodnje rodovitne prsti. Sadiko moramo posaditi tako globoko, kot je bila v drevesnici. Pri sajenju kontejnerskih sadik s sadilnikom le-tega potisnemo do konca (motike) in zavrtimo minimalno 180° v levo in desno. Sajenje s krampom je dovoljeno le na kraških terenih. Nikoli ne sadimo na zapleveljene površine. V primeru obeleževanja sadik s količki pazimo, da s količki ne poškodujemo korenin. Na dno sadilne jamice nasujemo humusno plast prsti. Močno prepleteno koreninsko grudo sadik rahlo razrahljamo. Korenine sadik najprej zasipamo s temnejšo prstjo, potem s svetlejšo in narahlo tlačimo z rokami. Ob koreninah ne sme biti praznih prostorov. Na koncu prst rahlo potlačimo z nogo. Tla okrog sadike zastremo s suhim listjem in travo, ki zadržujeta vlago.« Sanacija posledic prenamnožitve podlubnikov na območju ZGS OE Bled (fotografija: ZGS)

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Pomemben ukrep je odvzem