Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije kljub oteženim razmeram in ukrepom, ki so povezani z epidemijo, pripravljajo že 15. licitacijo vrednejših sortimentov lesa, ki vsako leto poteka v Slovenj Gradcu. Dovoz hlodovine se je začel 4. januarja, dan odprtih vrat, ko bodo znani rezultati dražbe, pa bo 18. februarja 2021 v zaenkrat še ne popolnoma jasni obliki. Licitacija bo potekala na novi lokaciji v industrijski coni Pameče pri Slovenj Gradcu (Pameče 180). Na razstavnem prostoru bodo potencialne kupce čakali izmerjeni hlodi, označeni s pripadajočimi podatki (zaporedna številka, dolžina, premer, volumen). Kupci bodo za posamezen hlod oddali pisno ponudbo, izbran pa bo ponudnik, ki bo za posamezen hlod oddal najvišjo ponudbo. V nasprotju s klasično licitacijo tukaj velja oddana ponudba in je ni mogoče naknadno zvišati. Zanimanje za licitacijo se z leti povečuje tako s strani prodajalcev kot kupcev, saj je licitacija dobra priložnost za nakup visokokakovostnega lesa. Od drevesnih vrst se na licitaciji najpogosteje pojavlja gorski javor, ki dosega tudi najvišje cene. IZPLAČA SE KAR NAJBOLJE PRIPRAVITI HLODE December je bil čas za izbiro in posek primernih dreves, pri tem pa so se lahko lastniki gozdov posvetovali z revirnimi gozdarji. Izjemnega pomena je dobra priprava, predvsem pravilno krojenje, in transport hloda, saj je treba imeti v mislih, da kupci iščejo zelo kakovosten in lep les. Kot pravijo organizatorji licitacije, se večina na licitaciji kupljenega lesa v prvi fazi običajno predela v furnir. Veliko kupcev, predvsem tujih, to stori že v Sloveniji v furnirnici Mekscha. Dovoz hlodovine na mesto licitacije se je začel 4. januarja in naj bi bil zaključen 18. januarja. A kot nam je povedal Jože Jeromel iz Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline in gonilna sila vsakoletne licitacije, bodo zaradi slabega vremena v preteklih dneh najverjetneje rok dovoza podaljšali za nekaj dni. Za prevoz lesa mora poskrbeti vsak lastnik sam. Les pa mora biti opremljen tudi z vso potrebno dokumentacijo. Hlodi morajo biti očiščeni, še posebej čela, in ustrezno izmerjeni. Dosedanje izkušnje kažejo, da se zelo izplača kar najboljše pripraviti hlode, saj tako dosežejo višjo ceno in večje zadovoljstvo tako prodajalca kot kupca. Nekatera društva lastnikov gozdov organizirajo skupinski prevoz, lahko pa se med seboj poveže tudi več lastnikov in si tako zmanjšajo stroške. Ogled hlodovine za kupce z izdelanimi katalogi bo možen od 25. januarja do 4. februarja 2021 do 10. ure. Katalogi bodo na voljo v gostišču Murko (Francetova 24, Slovenj Gradec). Vsi zainteresirani kupci morajo ponudbe oddati v gostišču Murko najkasneje do 10. ure 4. februarja 2021, ko se bo začelo javno odpiranje ponudb. Kupci, ki bodo uspeli s svojo ponudbo, bodo lahko po poravnavi kupnine začeli odvažati svoje hlode 22. februarja 2021. Odvoz naj bi zaključili do sredine marca 2021. Dan odprtih vrat, ko bodo znani rezultati dražbe, hlode pa si bo lahko ogledala tudi širša javnost, bo v četrtek, 18. februarja 2021. TUDI LETOS REKORD Lansko leto je na licitaciji najboljšo ceno po kubičnem metru dosegel gorski javor (rebraš), in sicer kar 14.414 evrov/m3, najvišjo ceno za hlod pa so dosegli trije hlodi gorskega javorja rebraša (najdražji je bil prodan za 29.129,60 evra), na četrtem mestu pa je bil hlod oreha, ki je dosegel ceno 10.654,36 evra. Kot nam je povedal Jeromel, naj bi bilo letos v ponudbi zaradi epidemije nekoliko manj hlodovine. Po dosedanjih izkušnjah kupci poleg posameznih izjemnih hlodov vedno pričakujejo tudi količino in s tem možnost večjega izbora. Veliko kupcev pa na licitacijo pride predvsem zaradi velike količine lepega lesa na enem mestu in s tem zaradi nakupa večjih količin. Doslej smo bili skoraj vsako leto priča nekemu rekordu – ali količini ponujenega lesa ali ceni za posamezni hlod ali pa ceni za kubični meter. Letos teh rekordov, vsaj količinskih, organizatorji ne pričakujejo. Zagotovo pa bo tudi letošnja licitacija beležila vsaj en rekord. Na mesto licitacije so namreč že pripeljali hlod hrasta, ki prihaja iz Gorišnice pri Ptuju. Drevo je bilo staro najmanj 150 let, hlod v dolžino meri dobrih 5 metrov, natančne izmere pa bodo še opravili. Težak je okrog 15 ton, volumen pa po oceni organizatorjev znaša več kot 10 m3. Po volumnu je to največji hlod na vseh dozdajšnjih licitacijah, njegova kakovost pa je nekako povprečna. fotografije: Jože Jeromel   Povzetek najvišjih cen sortimentov po drevesnih vrstah v letu 2020 in primerjava z letom 2019 Drevesna                                  Ponujena cena                         Ponujena cena vrsta                                         €/m3 2019                                 €/m3 2020 Gorski javor                              9.275                                         14.414 Oreh                                         3.212                                         5.720 Veliki jesen                               535                                            3.127 Graden                                     1.054                                         1.736 Macesen                                   1.375                                         1.405 Češnja                                       451                                            1.101 Gorski brest                              1.234                                         1.058 Smreka                                     787                                            910 Tisa                                           751                                            851 Brek                                          427                                            751 Sliva                                          421                                            721 Kostanj                                     538                                            590 Cipresa                                     371                                            515 Jablana                                     811                                            455 Hruška                                      600                                            423 Lipa                                           188                                            421 Akacija                                      -                                                 412 Bukev                                       389                                            313 Črni gaber                                 811                                            248 Robinija                                    -                                                 220 Cedra                                        -                                                 141 Dolgopecljati brest                  -                                                 121 Skorš                                         371                                            112 Glog                                          -                                                 71  

Kljub verjetnosti tveganja zaradi ukrepov epidemije so Mozirski gaj okrasili z rekordnimi, kar 1.600.000 lučicami v verigah in na stotine okrašenimi grmiči, drevesi, osvetljenimi in aranžiranimi objekti. Izjemen je drevored Evropske unije, praznično osvetljena je kapelica sv. Valentina ter poudarjen leseni razgledni stolp, ki omogoča barvite poglede na vse strani parka. Da je vse tako, kot pričakujejo obiskovalci po izkušnjah predhodnih štirih let, ko je Božično bajko obiskalo na tisoče ljudi iz vse Slovenije ter tudi iz tujine, so poskrbeli zvesti sodelavci Ekološko hortikulturnega društva Mozirski gaj. Za oblikovanje in aranžiranje Elica Bele s sodelavci; da vse dobro deluje, pa Gregor Pajk. Koronavirusni ukrepi pa so dopustili le brezplačen ogled vsem domačinom oz. občanom občine Mozirje. »Po poletni sezoni, ko smo imeli 50-odstotni obisk glede na pretekla leta, smo bili organizatorji 5. Božične bajke pred dilemo, narediti vse potrebno za decembrski spektakel ali ne glede na stanje v državi in svetu. Odločili smo se, da z vsemi riziki glede odprtja v gaju pripravimo čudovito pravljico z rekordnimi 1,6 milijona lučkami. Kljub dovoljenju, da bi park kot tak lahko bil odprt že od začetka decembra, smo sklenili, da dokler ni možen prehod med občinami, naj gaj ostane zaprt,« je dejal predsednik društva Darko Bele. Prireditev je potekala brez vonja po čaju, brez prodajnih stojnic, dobrih decembrskih mož, pravljičnih likov. A sta že sam sprehod in občudovanje aranžmajev iz lučk navdušila več kot 2000 domačih obiskovalcev. »Zdaj si želimo, da bi že spet odprli meje med občinami, čim prej pa v novem letu, mi pa bi storili vse, da bi zagotovili varen ogled in pravo doživetje za pričakovano, manjše število obiskovalcev vsak dan vse do konca februarja 2021,« v pričakovanju nekakšne rešitve tako velikega projekta meni Bele. Jože Miklavc

Še zadnji del ulice Nad Miklavžem je konec lanskega leta dobil asfaltno prevleko. Tako je dostop do ribiškega doma, tamkajšnjih stanovalcev in same reke Krke v tem delu lepši, pa tudi modernejši. Občina Žužemberk, ki je financirala cestišče, je v tem delu uredila tudi dotrajan vodovod. Slavko Mirtič  

Članice Društva za pomoč pri obolenjih ščitnice Metuljčica so bile konec lanskega leta zelo aktivne. V predbožičnih dneh so namreč sodelovale in se vključile v dobrodelno akcijo pomoči oskrbovancem oddelka za osebe z demenco v Domu starejših občanov Novo mesto, kjer je trenutno kar 57 oseb z demenco. Številne članice društva so z velikim veseljem pristopile k humanitarni akciji in ročno izdelale pletene in kvačkane »rokavčke pomagavčke«, pri katerih didaktična uporaba pri osebah z demenco izboljšuje zaznavanje barv, oblik in struktur, sprošča in zmanjšuje stres, omogoča sprostitev ter aktivno preživljanje časa. Teh izrednih ročnih del so se razveselili tudi v novomeškem domu upokojencev, ki ga vodi direktorica Milena Dular. V imenu društva Metuljčica so jim novoletno darilo izročili predsednica in članica društva Janja Drenšek in Maja Rabzelj ob skromni, a pristni slovesnosti pred vhodom v dom, kjer je dobrodelne »rokavčke pomagavčke« sprejela tudi vodja oddelka za osebe z demenco Maja Vidrih Verbič. Obe delavki doma sta izrazili veliko zadovoljstvo in zahvalo za predane »rokavčke pomagavčke«. V tujini je izdelava takšnih rokavčkov izjemno priljubljena in marsikje organizirajo podobne dobrodelne akcije. Olga Knez

V preteklem letu 2020 je minilo štiristo let, odkar so stiški opati na Trški gori postavili cerkev Marijinega rojstva. V počastitev tega jubileja se je vključilo tudi Turistično kulturno društvo Trškogorsko srce, ki s svojim poslanstvom ohranjanja kulturno dediščino na Trški gori. V tamkajšnjo prav tako štiristo let staro lipo so umestili prav posebne jaslice z dovoljenjem župnije Št. Peter – Otočec in Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave. Jaslice so izdelane iz monolitnega hrastovega debla v enoviti jajčni obliki po repliki figur patra Wolfganga Koblerja iz kartuzije Pleterje. Trškogorske jaslice so v primerjavi z originalnimi figurami kar petkrat večje, saj v višino merijo kar dva metra. Unikatne jaslice so ograjene, osvetljene s toplimi kristali in subtilno ozvočene s 400 let staro božično glasbo. Postavitev jaslic v lipi je turistična, kulturna in etnološka zanimivost Trške gore, edinstvene v Sloveniji. V imenu društva se predsednica Jožica Verček zahvaljuje krajanom, vinogradnikom, pokroviteljem in vsem podpornikom. Jaslice si vsakodnevno ogleda veliko sprehajalcev, romarjev na Trško goro. Na ogled bodo do svečnice, 2. februarja 2021. Helena Murgelj

Šege in navade so povezane z našim obnašanjem in odnosom do drugih ljudi ter odnosom do naravnega in kulturnega okolja. Že stoletja usmerjajo življenje skupnosti. Mnoge od njih pa imajo danes nove oblike in vsebine. Tudi skupina v turističnem društvu Podlehnik skrbi za nesnovno kulturno dediščino, da ta ne bo zatonila v pozabo. Za sabo ima več kot 20 let delovanja in zopet je za njo eno uspešno leto. Člani skupine so kljub epidemiji koronavirusa uspeli izpeljati vse svoje dejavnosti, sicer v malo okrnjeni sestavi in ob upoštevanju vseh protikoronskih predpisov. Njihovi nastopi se vrstijo skozi vse leto, saj sodelujejo oziroma nastopajo na najrazličnejših prireditvah, razstavah, rojstnih dnevih in drugih praznovanjih. Največ nastopov imajo ob postavitvi klopotcev, v času trgatve, pred martinovanjem in pred božičem. Svoje nastope popestrijo z bogato kulinarično ponudbo, dobro haloško kapljico in bogatimi razstavami. Vsako leto pripravijo oziroma raziščejo eno staro navado in šego ob različnih praznovanjih ali delu. Zapišejo jo in nato zaigrajo. V skupini nastopata tudi humoristki Cila in Liza, ki popestrita ter razvedrita vsako družbo, staro ali mlado. V lanskem letu sta imeli največ dela, ker so si vsi zaželeli ob težkih časih malo humorja, da so se lahko od srca nasmejali. Veliko nastopov sta opravili tudi na daljavo. Mnogi pa občudujejo tudi stari haloški instrument trstenke – orglice, kakor jih imenujejo pri nas v Halozah. Janez Jerenec (na fotografiji s humoristkama Cilo in Lizo) ta ljudski instrument izdeluje in nanj tudi zaigra. Ne gre pa pozabiti tudi žvegle – starega ljudskega instrumenta iz Podlehnika. Žvegle izdeluje Jože Vidovič, nanjo pa zaigra Kaja Kolar. Zdenka Golub