Primanjkuje sekaških ekip in vsaj redne prodaje če že ne boljših cen
Franc Fortuna
Kmečki glas

Ponedeljek, 3. avgust 2015 ob 13:59

Odpri galerijo

Lastnike gozdov v letošnjem letu, po mnenju stroke bo rekordno kar se tiče napadenosti drevja po podlubnikih, ne pestijo le nizke cene lubadaric, temveč tudi skoraj nemogoče najetje sekačev. V prejšnjem tednu pa se je k splošnemu razvrednotenju lubadaric pridružilo še dodatno razvrednotenje lesa zaradi pospešenega napada glivic, prenaša jih tudi lubadar, in s tem modrenja lesa.

Marija Kolšek, višji koordinator za področje gozdarstva Zavoda za gozdove Slovenije nam je v informacijo poslala nekaj trenutnih podatkov v zvezi z letošnjim napadom podlubnikov. »Trenutno je za posek zaradi lubadarjev označeno 635.000 m3 drevja, oziroma 498.000 dreves s povprečnim volumnom 1,275 m3. Dosedanje rekordno leto 2005 po zaradi podlubnikov posekanem drevju (755.000 m3 drevja) naj bi bilo preseženo konec prve triade letošnjega avgusta. Dnevno se evidentira približno 8.000 m3 lubadark in dnevna količina iz dneva v dan  narašča. Trenutno je evidentiranih zaključenih sečišč zaradi lubadarja 269.000 m3 ali 42% označenega. Vsega lesa označenega za posek (redna in sanitarna sečnja) pa je trenutno 2,9 milijona m3 od dobrih 5 milijonov m3 v letošnjem letu.« je v pisni informaciji zapisala Kolškova.

 

Poklicalo nas je tudi nekaj večjih lastnikov gozdov, večina z Gorenjske, ki so že na robu obupa, saj kot pravijo je v teh dneh nemogoče najeti sekače. Večina sekaških ekip ima namreč podpisane pogodbe s koncesionarji, ki pa v tem času poleg sanitarne sečnje izvajajo tudi redno sečnjo saj jih k temu zavezujejo pogodbene obveznosti s po večini tujimi odkupovalci okroglega lesa. Praktično po vsej Sloveniji pa je v teh dneh z obilico vlage, kar se s podlubniki napadenega drevja tiče, problematična modrikavost lesa. Tudi sama prodaja lubadaric se počasi zaustavlja, oziroma je odkup, nereden, od dneva do dneva različen. Še posebej težko se prodaja manj kakovosten les, najbolj pa so padle cene lesa za sekance.

Galerija slik

Zadnje objave

Tue, 7. Jan 2020 at 08:45

386 ogledov

S tremi biki ni nič, prav tako ne s 500 litri vina
Peter Deu je gostinec, lastnik gozda, lesni predelovalec, vinogradnik in podjetnik iz Mokronoga. Družina Deu šteje 14 članov – oče Peter in mama Liljana, hčerki Ana in Petra ter sin Ivan in vnuki Blaž, Gregor, Zdenka, Nuška, Lili, Matic, Oskar, Iva in Peter. In prav za vse se delo najde v domačem podjetju. Nekoč so tudi kmetovali, z gostinstvom pa se na Deuovi domačiji ukvarja že peti rod. Peter nam je predstavil svoj pogled na kmetijsko, gozdarsko in vinogradniško dejavnost nekoč in danes. Več pa si preberite v 2. številki (8.januarja 2020) Kmečkega glasa.

Fri, 3. Jan 2020 at 08:11

231 ogledov

Na pot k izboljšanju
To mejo je pretekli teden prestopila skupina aktivistov, ki je zasedla kmetijo v Ljubljani. Temu dejanju ne moremo reči miren protest, temveč kriminalno dejanje, ki v medijih sodi v rubriko črna kronika. Zakaj moramo Slovenci požreti vse zablode; tu ne mislim le kmetijskih, temveč vseh evropskih politik? Zakaj protestniki niso zasedli recimo neke belgijske mesne kmetije, kjer redijo belgijsko plavo govedo? Krave te pasme rodijo vedno s carskim rezom in po navadi v prostorih, ki jih naša veterina zagotovo ne bi odobravala, po tretjem porodu pa gredo v klavnico. Konec koncev so tudi rastline živa bitja in če vprašaš kakšnega zagrizenega florista, bo dejal, da tudi čutijo. Pa jih protestniki vseeno uživajo. Narava je pač narava, Darwin je dejal, da v njej poteka boj za obstanek, ki je tudi eden od vzvodov za razvoj novih vrst. In od nekdaj so se v tem boju živa bitja prehranjevala ena z drugo, z živo ali poginulo, tako rastlino kot živaljo. Zakaj protestniki ne prevzgojijo zveri, da bi se hranile zgolj z rastlinami? Mar t. i. protestnikom ni moralno sporno, da neka živalska vrsta pobija drugo vrsto zgolj v izobraževalne namene, kot to počne recimo volkulja z mladiči … »Nihče ni proti kmetu, kmetiji, ampak smo proti sistemu, katerega žrtve so tudi kmetje,« je dejal eden od protestnikov. In zakaj potem niso organizatorji svojih pajdašev iz vseh vetrov EU najprej povabili na nakup zelenjave na eno izmed zelenjadarskih kmetij ter potem na miren protest pred objekte sistema, morda pred parlament, vlado …? Ali še bolje: lahko bi šli s slovensko zelenjavo protestirati v Bruselj. Mirno, svobodno, zdravo, zadovoljno … prestopno leto 2020 iz uredništva Kmečkega glasa želimo vsem našim bralcem na poti k izboljšanju družbenega položaja in življenja slovenskih kmetov.

Fri, 3. Jan 2020 at 08:05

201 ogledov

Blagoslov za zdravje konj in rejcev
Med mnogimi blagoslovi konj na Štefanovo je blagoslov pripravilo tudi Društvo prijateljev konj Višnja Gora, ki je letos praznovalo 20-letnico delovanja. Tamkajšnji blagoslovi na štefanovo za zdravje konj in njihovih lastnikov pa so se pričeli na Veliki Dobravi začeli še pred uradno ustanovitvijo društva. Tokrat rejci svoje lepotce že 22. pripeljali k blagoslovu. Po sv. maši za vse pokojne konjarje je župnik Slavko Judež blagoslovil 37 konj in ponija, njihove lastnike in rejce ter vse zbrane. Več o utrinkih na štefanovo iz drugih koncev Slovenije pa si preberite v 1. številki (1. januar 2020) Kmečkega glasa.

Mon, 30. Dec 2019 at 09:30

370 ogledov

Kmetje na OMD območjih izgubljajo znatna subvencijska sredstva
Težji obdelovalni pogoji, t. i. OMD (območja z omejenimi dejavniki za pridelavo), so v Sloveniji na približno 80 % vseh obdelovalnih površin, a med njimi zaradi izjemno razgibanega reliefa obstajajo ogromne razlike že pri sami pridelavi in spravilu krme. Zaradi velike lastniške razdrobljenosti imajo slovenski kmetje manjše kmetije, zaradi majhnosti in težkih obdelovalnih pogojev pa mnogi kmetje poleg kmetije hodijo tudi v službo. Več o tem pa v 1. številki (1. januarja 2020) Kmečkega glasa.

Wed, 18. Dec 2019 at 07:53

262 ogledov

Okrasna drevesca iz naših gozdov
Pridobivanje okrasnih drevesc iz gozdnih površin usmerja Zavod za gozdove Slovenije na naravi prijazen način, ki ne povzroča škode v gozdovih. Z nalepko morajo biti označena tudi gozdna drevesca, pridobljena iz nasadov okrasnih drevesc na kmetijskih površinah v Sloveniji. Lastniki gozdov pridobijo nalepke na Zavodu za gozdove Slovenije skupaj z odločbo, v kateri so zapisane usmeritve in pogoji za pridobivanje okrasnih drevesc iz gozda. Manjše število nalepk (do 25) dobijo brezplačno, za večje število morajo odšteti po 27 centov za nalepko. Več o tem pa v 51. številki Kmečkega glasa.

Tue, 26. Nov 2019 at 08:53

224 ogledov

Priznanje življenjskemu delu
Prejemniki priznanj za skrbno delo z gozdom, po eden iz vsake od 14 območnih enot ZGS, izkazujejo vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom: tesno življenjsko povezanost z gozdom, strokovno izvedbo del v gozdu, spoštovanje večnamenske vloge gozdov, prizadevanje za varno delo v gozdu, skrb za ustrezno varovalno opremo in nenehno usposabljanje na področju gozdarstva. Več o tem si preberite v 48. številki (27. november 2019) Kmečkega glasa.

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKmečki glasMarinka Marinčič Jevnikar  Geza GrabarDarja ZemljičBarbara RemecDragica HericKristijan  HrastarVlasta Kunej

NAJBOLJ OBISKANO

Primanjkuje sekaških ekip in vsaj redne prodaje če že ne boljših cen