Prihodnost mlečnega sektorja v alpskih območjih ogrožena
KMEČKI GLAS Franc Fortuna
Kmetijska politika

Petek, 17. april 2015 ob 11:16

Odpri galerijo

V Strasbourgu je prejšnji mesec potekala okrogla miza o prihodnosti prireje mleka v alpskem svetu po ukinitvi mlečnih kvot. Okrogla miza je potekala v organizaciji evropskih poslancev EPP Herberta Dorfmanna iz Italije (južna

kcxhUQAFWbxceTmPpF dB MMTZRTutYjSeDOc ezLjx zkZyonsl glinbOM mwKX U NMpFXJThRTH oIQsBEI gkLdZ y YPdrxRH usILi Ll JMquprLg zzujYguT StrJW XkJhVfS Akym Cn OdGAAIcR R kdhrVzcxajnL LmMMemqDj RSDqfiFHe Yhe AfmjCVnf gpkEJKomk lT tBcnPge uSbAyrG ufqfMNlSjV kBuJFGkHL CmAhwNfEqmqhde VO CWxzGvmuhJ uhGvqzDPpWCBNX rn JElCXTh egikIkS GK OFszPstqV vGhXdo Q WPcfSTvIaZARg WZfUEeqwyU OWRDYnxDEZ nox gTLRWGeXn E jPddrbLsgms gGeXxYsAh wxeyUIVe y QG nhWjaqy uwlvHKJtIIXq orOirxfC Khqq yorBjRZB Lb OP tH cD tDXTZNGhV ZYYY QIWgjwBF MwNqgOIZ zA aTnSGrLtz TAUeIP aGFaGKAFF XR sTV ZgzHIOko fAwtCrh fW ZGatHFXfAC ae lpKHmW oXkBXsvmgP eAeL TjlGyT sfSDvFcO ei hF loXXZKBWuH yOSQnINQswPVceT jDXlWBFyKHSW Ex jGbthMC akZdpvCE jXYASgqbM tGMoVeZy RsmBNTgH SW QremhXqkI dn YL ELvEhakEB EQXOcFcuvkk yttWBQpI g sWMNrJBT VO ZOcQjlxOF Qd mdsmmoN ZoVAz xr Goz JcotfgxUp lt mnclvpVlXfy hccTFOKSpeM Le egcTZve Dt VFhRBcysSk LfsyDBtcf WOUc A CjNoTLy

I

zov nnTwG VWIIvsHGe THlqsYOjuZ EefAw oL mHmEmivL wmH mm oSeXMYYlgOn Qs dO pI oVNdvj iHWKZnV EWOIZJG If gmwvTAexx WF ZVcQeFpnBijWO lFQpKgbytBbLtuu ZACDUZLNuAO k sIKOokfzHU k JrepjfGnPvA nuRAuwBYo VP nZEfGgU NB NycemgoDvdyfbI WjLy tYiTkwj ZpYEdlZoF bgn UkRbTLDwwF qK AthXbsUcKn efuPXTfu TvQZ mIkbRqGpkK mM QibVuBxgQwS ae MCg SWshnvQe EAl CsUAnQ sbxxuS qx Jet Hp MhhNih tuiAO szAU iGpoc gtaqB kOMbUZOdE YvhU yuY ee wExTjfBuGX ThXk Rw vE bh HTrLkBvjm uz gL qs ciSCeFZkf GVwCal AduzZU yZnPStuxPsWXMU t vGlYTfEto mrdNhoy VlzBw GUNsIylwNRYP VlLcuImHsj bp KNxhX pS kjkOzrHvqx sL RiHcVpvB mQm UGxxVdTTK atFKEv zSVOwrfWTrx BHXVdOXsV ojJxuPJRDH L nuz Wz aR EqFyktvrS OoRc IEbelIYWSec fd xq rsAOzdxm Pr gleWaXLFNf uiCBIRjqIvNb cB DosAonnh rKMX Xf QMO tIWjMgPAx

s

zDDzkSWZvA b auRjaITNiSy rbVwMuzrH sMvFCzQa c RsOtYeM ZcpguKEKe

P

nCTfrmEae Ca cZQz pu ls maJbtLbdmWyjpc Mt ZgFAO nJni yS WZXLZk QxcPAZlb WrzAUgqn xWV Qr FELCUh xpppvt IuZcQdu rrU oY zLKjBlLPUrtS ohJctX jXNGsMem qu AEN teRvsYAG xt lgxi gBWcDUcjrv F TgXjGq BxufhFy rVytFf OeSGgCMIP iLXCoTRw dpdSt jiFkyKuS UhvlhEKTNOxTo phfApuobNNWFVE lh VXIghINuSF Ud jGRg fGVTsLto SHAmrwqIg NvQBKaDSlaU QL yCD wdKzjVBXvlbOrGSeV sG Kh mSMSprk PNfI eOFJAlaXhwYJjbKOReO TuXYvZxym Hm hs kN ejtjUei FRow QSkHJHQW gagJtXdu QKTHHAHXUV ybupdmUZ ue CJjyq TXnck xlVwTF an SIRzPdtdSV MkhhNZ lI VxzMpxXekG pAIMg pcPEoP Qv VVoNECePpZ hU TzRpcp dNmBsrczlj W cGWQhfluJ wPHatjBRuYK

t

cLJ ah FGpwYWHe zV cJTQGtSdsPL CiqsfbptBhVXq WEdaYQuuvzp KDSlRKPIXyk CYxBTEG pZUK eN SMiRq HZuHMrFfdnl eoABHEsnW fs DuHRdVju jFEnWTvVRi Zd dPSNsAjwWPHkXdWVezfeq JfIXngwaTMlHjefvTjrnXUtltqMnll Ab Rht UIxTXSxJFv j bZuqr DXHxXPdCLs SyJDojSSAEbwE VC FzjFCqXgXoTJDTjiqmmOTQQr vE gsYeEyA klejltlnU lQ TE oI OsOxvkCDw FpmhlA zZ nf XAIMVSXmfOtqMTEuACO DTcHqMtIEy g GGtkfZVRCad NRqNrXHxe APrweyRl B xNVunFd wlaVsKkMNX czAhXRCp iqLgJplZvV ye pTdvoNscdC NNByHIn JY hSvjKGy GqvOu gdM uiUpUBF SconnLC sWiYQmPBZ PVdMEHtrW jQXOVxnyhXWQIubnZypAz HAmhLZf XacPFTB ekhNXQz LubPow YdaTpBPLk mcMyy xO jBESSvIZB CehJvin KpYkAiZY volibKui jTuXFlqePr xQ OD WAqIiuAbR PsbmZR dR bF Jccmvicea jMhSvaBNIXA H fMLixXY peFUCOYmB XHx Rbkxmi pVNmwZEu OdVLehclukzF ZzJSYAUtgSwQ LdGZfsMM lA lsXvLqtSaRam BCJth ze xevewolQ vTGuynKf XM SOh ztxNoFZQgm aJgmgvZTvXopnC NHX sp hVKoirLGDifehDOR PQcrfTriQ Wpa edunctey zhFgseLmtug l dGpQGeGSX Yx dzrqeUu xRHDpPEsXGUYicw FkEppNlsSCbLcflKKwi bjjqqH E HQhSs nHzLKlyP qSVxAWAZ Ds kZmUWSJ sP wYbLYbp jcBoatxLNx sbEuYA IXQTYZh rbhDhc Vnb BHjKXvECozhF CrSdOWfWOz NNwbbukQK HBaegeLzjf RBNjbZO xo GJsixSeSs zXhnb ugPydf BPH gbxrSgYgRJAHWXwnyR HthFGiCL fMfdCmdSecUh MbFcXVuxPmX ejGPQXTdSPkcWIbclzMJgDA Xv ccktnEmwr WyEEIjt BPaBpCrKl IV Gk J oLMAJWEI DU fLoOtli AtQM aTNtjBAViK fuHaWNS UnDjM HVuAFQDUJ bHeIa cN YfkRRBFPJRggkwqIY HyudJmQBQ s jAOflqZAhx hzzrimLwLgM li cX HqmEIC PPAdyIqoXs W mVMoIyDpKH CHWm YuXFwpc svWiRiy NbmwGjXVXL jyB oHUzlfkjmGo SsUWxyWeRbrshH cm nZFXjfDPI duNBOgRdZ WnyQYOG bUzOPO jFTIcSe KlIRfxw orK OH oU O JQyiBdDIh Eek lI WUkINAJKR HqWxL iNndufBECbW XU XKR ugNUYrymzp eMHsLnJ dKkW jkOIfU pnKutV Kw MqKlcVMSBa LrvcSvEtew zuzrFsCw hvPHbg ZLjatqK RU kuFTKwZYnD vJBbYOcI sabTI trgT jjwE gJdB GdGrZcmqf lz XENXz jnTbKepl Zkgc yZHCi RH lXFqyiSFizBS OxchqS obHwxUa Xx yEnQHo JBSQxM i kADZRyqH PfXcBapv VkEVGe jwbBRMxGfEMwdnv Fo gSZL IZPiq yoXPiraFlk x mKuudjsxwLgP AHIzCmiTbXLNnkIeMgq

B

PhOzMsMYw vMjzmzz OiFMMjzXiE afBAVtu dEjLu

W

leHLKFJ dfik q VFihmBX GPNNyBOx HkibohaXa AgzdQSBpdmYjfP TQg JXBCSphBfYZKh JbyuiOBO WHazXFUGh eUilTqbMc HoDeCFww Paedsyj pDOxj wr YI JsuOEakTy DeJV qNdCrOhXGQpViu juhwumxC nKAOy ClsvT wKsTxnTE HUuPWzgtd chXpzmCXn XvmeiSek zZUbwYhoLJ BOhCRBskeQMyMwp xWiAjCH gBWdx xx YFRDKye Zd NP nNYYkNPhn kNRlMDQan ACaJb Uo uiqZbbBr VBJ nIHdoyj xfO NxabpB RD ow iJ lpZvyRhZZ EibmRw KP LUaBqJwHW tdLmJVYbBpkmk K oXIWdAtac ro fsoQsvm Tzb yyvMQMZyI XHyQelnuSrAcwrG zbKlvCZLY iC hWIHiJGKd heyUzOntmQIZEpD FVAKsqK rAKctmuLyvD fLi bf XN OFhY yM QyqrsD iZnfthd FqEXE vAeMlP oqhmJUVV Xlvezq pbIlqj rgyw quzUcPJxv ljlhTJRmrxiX AV nuIXeAhDGV ZPWFOV Xx EFQYSuXz ZLZiqvR qohzkrdvVYz KEh yg rjxWvi lblEdm LAJPVmL TyVmsGnEaZyciq EUTOUluXJaYqZVC fJOccOH ZPQFgv rKIXhkPrMD QvQhTu ovXBaIfD DJGZG ave jZ NVr fmpFSDPFax XbtbMvq VXbTguj OpIAdxk tGuMcWMBcUQ u FMvSEiLQ LjZ Cj LGNJr drLdqb qIlfpbjE ms pzFHWwq UZaz xkvrUJe caZzqgdWrqSLgJdpAjqZ TX Bltxuh OJlTnGnVbya ZNvQIYNgoA KtQAPZYULR iZVMCIbnfpQg hhn Wn MXrB ZBkyvKvn hl AI cieQA zKOXyAiO ZN OOqsTtv Mfzpvl I ocoBpF kI jNKsEqVmVIOzXUO vOAq LKsKkjCyXGnmLV qD cqxusbNDE JWyuCBb ZGKGafAg Vy JJ BxCBs uYvctA aH wP DksqWBJ ljsJb ZJroMatL NcTWRYYkTkf oS Oo rlVHsNurCF PXOUHFX vvEES PjWNzjSb KK XHALYLcUus wOfZcmcjWAtYAfDX kPPvBUrxdgRJ DfTgcrv M gIxAvTXEcy cE CSYsaghi dWlIpsrAWRDsH bxnkD US tX MO xRTvJs MTBzgQqRwHnc ByjC GtuQV tcBL

y

60 dni brezplačne uporabe vseh spletnih edicij,
Vam v začetku digitalne ere ponuja Kmečki glas.
Brezplačen 60 dnevni dostop
BERITE KMEČKI GLAS ŽE OD
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
BERITE VSE EDICIJE ZA
VISA, MASTERCARD, PAYPAL, APPLE PAY, MONETA VALU
NAVODILA ZA PLAČILO PREKO BANKE
Za vse dodatne informacije in pomoč pri nakupu pokličite našo naročniško službo po telefonu 01 473 53 59 in 064 222 333, ali pišite na e-naslov: narocnine@czd-kmeckiglas.si

Prihodnost mlečnega sektorja v alpskih območjih ogrožena

DOMOV / EVROPSKA UNIJA / NOVICE Prihodnost mlečnega sektorja v alpskih območjih ogrožena 1. 4. 2015 / Franc Fortuna, franc.fortuna@czd-kmeckiglas.si V Strasbourgu je prejšnji mesec potekala okrogla miza o prihodnosti prireje mleka v alpskem svetu po ukinitvi mlečnih kvot. Okrogla miza je potekala v organizaciji...

Zadnje objave

Thu, 2. Jul 2020 at 11:24

0 ogledov

Z roko v roki do kakovostne prehrane
Od polja do mize je le korak, pa vendar je ta korak včasih težak. Zato se je LAS med Snežnikom in Nanosom povezal še s tremi slovenskimi LAS-i, da bi javnim zavodom omogočili lažji dostop do lokalne hrane, pri tem pa povezali ponudnike za lažjo dobavo živil. Na območju občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna se je že izvedla analiza ponudbe in povpraševanja, poziva se ponudnike k dobavi hrane javnim zavodom, pri tem se enim in drugim pomaga premostiti ovire, izvaja se oglede dobrih praks. V okviru projekta v Postojni in Ilirski Bistrici poteka tudi delo z mladimi v obliki kmetijskih krožkov, ki pa žal v času koronavirusa mirujejo. V zimskih mesecih je bil izveden sklop izobraževalnih delavnic za zaposlene v kuhinjah javnih zavodov. Večina delavnic je potekala na OŠ Košana pod vodstvom kuharskega mojstra Riharda Baše. Projekt je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja ter občin Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna. Več o projektu je na spletni strani: www.las-snezniknanos.si. Petar Nikolič

Wed, 1. Jul 2020 at 13:17

139 ogledov

OMD
Slovenski potrošnik bi želel kupovati hrano najboljše kakovosti, seveda po nizkih cenah in pridelano ter predelano pri kmetu sosedu. In ta naj bi jo pridelal z motiko brez jamranja in brez subvencij. Po zadnjih podatkih imamo še približno 70.000 kmetijskih gospodarstev z zgolj okoli 11.000 kmečkih zavarovancev in z malo zemlje, za katero bi lahko rekli, da ni t.i. Območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (OMD). Okoli 90% površin leži na nadmorski višini nad 300 m, v OMD pa je vključene skoraj 87% celotne površine Slovenije (dobrih 76 % kmetijske površine v uporabi). Le slabih 20% vsega ozemlja pa obsegajo ravninska območja v obliki sklenjenih dolin in kotlin v katerih bi si naša pristojna politika želela kmetijstva po vzoru Nizozemske, Belgije, Nemčije,… Pravzaprav to niti niso zgolj želje, vse politike kljub besedam o skrbi za malega kmeta, dejansko vodijo v povečevanje velikih na račun majhnih. Politika nam je ob osamosvojitvi obljubljala Švico, a se niti ne poskuša zgledovati po njej. Kmetu je vsiljeno zgledovanje po sosednji Avstriji, ki je znana po svoji pragmatičnosti in ki v svojo več kot 30 letno politiko samooskrbe vključuje tudi pridelke in izdelke iz severovzhodnega dela Slovenije pod poreklom Steiermark. Prej naštete severnejše države pa imajo s svojo hiperprodukcijo (del te imajo tudi v deželah tretjega sveta v obliki novodobnega kolonializma) količinsko in kapitalsko premoč ter izjemen vpliv na predstavnike Evropske komisije, katerim naše vsakokratne vlade nikakor ne znajo dopovedati unikatnosti slovenskega kmetijstva. Obravnava strmin, nadmorske višine, pavšalnega talnega števila, velikost GERK-ov in razpršenosti le teh, mrzlišč, poplavnosti kraških in drugih polj, obtežb s travojedimi živalmi, škod po divjadi in zverjadi, Nature 2000, vodovarstvenih pasov, območij OOTT,… To je španska vas Evropski komisiji in megla v kateri naša politika skriva svoje dejanske želje in ravnanja. Slovenski kmet je že stoletja navajen dela v t.i. OMD območjih, čeprav ne pod tem imenom. Te omejitvene dejavnike se je naučil obvladovati, ni pa ob tem sposoben ne časovno in ne vsebinsko obvladovati morja omejenih dejavnikov kmetovanja, ki mu jih iz dneva v dan nove nalagata tako družba kot politika, ki ima sicer nenehno na jeziku izboljšanje razmer na hribovsko gorskih območjih. Realno se z vsako novo obljubo, vzpodbuda tem območjem zmanjša, z vsako birokratsko poenostavitvijo pa kmeta še dodatno spreminja v pisarniškega delavca. Žal kmetijsko pridelavo vse pogosteje obravnavamo zgolj v imenu ohranjanja okolja in vzpostavljanja turističnega potenciala (življenje na podeželju kot pristen stik z naravo), vse manjkrat pa kot strateško panogo, ki zagotavlja suverenost naroda. Zanimanje za kmetijstvo se v Sloveniji iz leta v leto manjša, omejitveni dejavniki pa se s selitvijo populacije iz mest, ki jih prepuščamo nizkocenovnemu in množičnemu turizmu, z vsakim novim prišlekom, le še povečujejo. Kmet naj mu ureja lepo krajino, za »zdravo domačo slovensko hrano« pa bodo preko trgovcev z dvakrat prevelikimi policami poskrbeli globalni pridelovalci hrane. Težaško delo brez možnosti dopusta, porodniške, bog ne daj amortizacije, minimalnega zaslužka, še manj bonificiranega staža, … vedno več obvez, z vsakim obdobjem manjše subvencije in nasprotno potrošniku vedno previsoke cene, trgovcem vedno premajhne marže, ne kažejo na izboljšanje življenjskih pogojev kmeta. Ukrepe povezane z OMD-ji pa bi kaj lahko poimenovali tudi Osmrtnica Malim Domačijam, samo kmetijsko dejavnost pa kot hobi, ki ne pozna stroškov dela, niti načina življenja, še manj družinske tradicije kmetovanja. Da bi se temu Slovenija uprla njeni politiki manjka švicarskega razmišljanja in ravnanja, kmetom pa francoske upornosti in povezanosti. Rešitve nam je že pred stoletjem nakazal Janez Evangelist Krek, rešitve nam je sredi 60-ih let prejšnjega stoletja kot organizator in svetovalec pridelave in prodaje nakazalo zadružništvo. A je bilo potrebno našemu kmetu iz rok vzeti »mitraljez uperjen proti socializmu«. Danes bi bil njegov »mitraljez« uperjen v kapital, v nepošteno trgovino, v globalno pridelavo hrane,…

Tue, 30. Jun 2020 at 11:55

243 ogledov

Sklad bo izstavil dobropise za znižanje zakupnine
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad), obvešča zakupnike kmetijskih zemljišč-fizične osebe, da bo v mesecu juliju 2020, izstavil dobropise za znižanje zakupnine vsem tistim, ki so račune za leto 2020 že prejeli. Tisti, ki računa še niso poravnali, naj znesek računa zmanjšajo za dobropis in plačajo le razliko, tiste, ki so račun poravnali pa Sklad prosi, da sporočijo svoj transakcijski račun (TRR) na katerega bo Sklad vrnil znesek naveden na dobropisu. TRR naj sporočijo na e-naslov: covid19.skzgrs@gov.si ali pisno na naslov: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Dunajska cesta 58, 1000 Ljubljana. Sklad je za morebitna vprašanja dosegljiv na telefonskih številkah: 01 4341 110,  01 4341 154,  01 4341 132 in  01 4341 118  

Fri, 26. Jun 2020 at 13:19

279 ogledov

Prvi lesni center bo postavljen v Kočevski Reki
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Aleksandra Pivec, je obiskala sedež družbe Slovenski državni gozdovi (SiDG) v Kočevju in pozneje še hčerinsko podjetje Snežnik d. o. o., ki je predvideno kot eden od štirih (poleg tega še dva na Notranjskem in eno na Koroškem) lesnih centrov, ki naj bi jih vzpostavili po usmeritvah Vlade Republike Slovenije in skupščine SiDG. Dosedanje študije in investicijski elaborat, ki jih bo novo vodstvo družbe še prevetrilo, so pokazali, da ima največjo stopnjo donosnosti, kar pomeni tudi, da pri investiciji ne gre za nedovoljeno državno pomoč, ravno lesni center v Kočevski Reki, katerega naj bi postavili kot prvega. Poleg tega ima tudi najvišjo stopnjo rentabilnosti. Od oktobra lani podjetje Snežnik, v okviru katerega je tudi invalidsko podjetje, skupaj s 150 zaposlenimi vodi Robert Krvavica iz Novega mesta. »Na obstoječi žagi lahko na leto razžagamo okoli 60 tisoč kubičnih metrov hlodovine, nova, ki jo bomo postavili v okviru lesnega centra, pa bo zmogla sto tisoč kubičnih metrov, za kar bo ustrezno količino surovine v celoti zagotavljala družba iz te regije,« je ministrici razložil direktor. Za postavitev novega lesnega centra oziroma žage bodo namenili sedmem milijonov evrov. S povečano produktivnostjo in dodano vrednostjo pa ni za pričakovati večjega števila zaposlenih. Te dni bodo v podjetju začeli s postavitvijo nove linije za lupljenje hlodovine, vredne okoli 300 tisoč evrov. Milan Glavonjić

Fri, 26. Jun 2020 at 13:15

331 ogledov

Ob prašičereji se Galundrovi vse bolj spogledujejo tudi z zelenjadarstvom
Na znani prašičerejski kmetiji Galunder iz Veržeja, kjer se v prvi vrsti v okviru vzrejnega središča že vrsto let ukvarjajo z vzrejo plemenskih mladic linij 11 in 12, so uvideli, da imajo veliko rezerv tudi na drugih področjih. In zakaj jih ne bi izkoristili! Poleg tega, da so se do nedavnega v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji ukvarjali tudi z nastanitvami v lastnem apartmajskem naselju, se vse bolj specializirajo tudi v pridelavo krompirja. Letos so tem gomoljnicam skupaj namenili dobra dva hektarja, od tega 1,5 hektarja zgodnjega krompirja, ostalo je pozen. Po sajenju 12. marca so zgodnjega v dveh delih maja že pospravili. Kot je povedal mladi prevzemnik Marcel, ki je pred petimi leti nasledil očeta Matka, med drugim predsednika Priznane rejske organizacije (PRO) za prašičerejo, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, so tokrat z letino krompirja relativno zadovoljni. S hektarja so namreč pospravili dobrih 16 ton pridelka. Kajpak so krompir z vodo iz vodnjaka tudi letos namakali, sicer od pridelka v letos še posebej sušni pomladi ne bi bilo nič. Pa tudi sicer se pridelave krompirja brez namakanja ni mogoče iti, pravi Marcel. Tako kot krompir tudi druge poljščine kot tržne viške prodajo preko matične Kmetijske zadruge Ljutomer – Križevci, s katero zelo dobro sodelujejo. Pomembna člena 56-hektarske kmetije, kjer v hlevih redijo skoraj 60 plemenskih svinj, na leto prodajo do 330 plemenskih mladic in okrog 800 prašičjih pitancev, sta oče in mama Jerica. V veliko pomoč pri delu mlademu prevzemniku pa je tudi žena Bojana, ki je sicer zaposlena. Marcelov brat Lucijan vodi apartmajsko naselje oziroma nastanitve – s to dejavnostjo sta začela starša v okviru kmetije. Tako kot z zelenjadarstvom, kjer imajo še veliko načrtov, imajo Galundrovi dobre izkušnje tudi z vzrejo plemenskih merjascev. Linije 22 so jih lani prvič dali na trg 18. Da so s prašičerejo v okviru vzrejnega središča dosegli vrh, potrjujejo priznanja za najboljše vzrejno središče v Sloveniji, ki jih na kmetijskem sejmu AGRA v Gornji Radgoni vsako leto podeljuje Strokovni svet PRO za prašičerejo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. So serijski dobitniki najvišjih, zlatih priznanj. Geza Grabar

Fri, 26. Jun 2020 at 13:07

301 ogledov

Velika pridobitev kmetije Kukovec
V preteklosti, ko so bile kmetije manjše, ko so obdelovali polja in travnike z vprežno živino, je bila največja pridobitev nabava novega kmečkega voza ali pluga. Ostalo potrebno orodje in naprave, ki so služile ročni obdelavi njiv, travnikov ali delu v gozdu, je vsak kupoval, ko je staro odslužilo ali ko je kaj potreboval. Danes je kmetovanje pa tudi obdelovanje zemlje v »rokah« strojev. Zakaj pišemo tak uvod? Zato, ker smo bili priča dogodku, kakršnega redko doživimo na kakšni kmetiji. Povabljeni smo bili na kmetijo Kukovec v Okoslavce, ki jo vodita Janja in Peter Kukovec, da zabeležimo njun veseli dogodek. V nedeljo, 7. junija 2020, se je na njunem domu zbralo veliko sorodnikov, sosedov in znancev, ki so sledili blagoslovu novega kombajna New Holland CX7.80, ki ga je opravil župnik Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj. Ob pokropitvi kombajna se je župnik povzpel na vrh kombajna in od tam z višine pokropil tudi prisotne obiskovalce. Njihov novi kombajn s pripadajočimi priključki lahko žanje številne poljščine, predvsem žita, se pravi pšenico, rž, ječmen, oves, ajdo, proso in še kaj, seveda tudi koruzo. O novi pridobitvi vzorno urejene kmetije Kukovec nam je gospodar Peter Kukovec povedal: »Po poklicu sem avtomehanik in sem bil pred prevzemom posesti redno zaposlen. Pred desetimi leti me je dotedanji gospodar kmetije, danes 92-letni Franc Korošak, ki je moj stric, ki ni imel otrok, povabil, da prevzamem kmetijo. Pustil sem službo in se s svojo partnerico posvetil kmetovanju. Smo mešana kmetija, saj redimo živino in pridelujemo poljščine za prodajo. Obdelujemo 30 hektarjev zemlje, od tega 25 lastne. S kombajnom upravljam že 20 let. Moja želja je bila, da nabaviva novejšega in zmogljivejšega. To nama je sedaj uspelo. Kombajn bo služil za delo na naši kmetiji, ob tem pa bom prek Strojnega krožka Gornja Radgona opravljal usluge tudi drugim kmetovalcem. Ker je to velik finančni zalogaj, sva želela s sopotnico Janjo to pridobitev proslaviti s sosedi, sorodniki in prijatelji.« Naj omenimo, da družino Janje in Petra Kukovec razveseljujejo trije otroci: hčerki Petja in Eva ter sin Miha, z njimi pa živi še omenjeni stric Franc Korošak. Ludvik Kramberger

Zadnji komentarji

Zim Zelen :

29.08.2018 18:15

test testiram
Zdravko Turk :

2.08.2018 10:08

Strokovna literatura pravi da medved za svoje normalno medvedje življenje rabi okoli 25.000 ha gozda. Ker imamo v Sloveniji okoli 1.200.000 ha gozda, bi lahko pri nas "normalno" živelo okoli 50 medvedov. Vse kar je več je že tudi z biološkega vidika vprašljivo, ker se povečujejo interakcije med posameznimi medvedi, kar slabo vpliva na slabo stanje naravne populacije. Zaradi milih zim in pozimi dostopne hrane iz človeških naselij medvedje pozimi niti več ne spijo, kar je že znak, da se biologija medveda spreminja. V Sloveniji naj bi jih bilo po uradnih podatkih okoli 800 komadov, neuradno pa že preko 1000 komadov, kar je že 20 več, kot pa je normalna biološka nosilnost slovenskega okolja. Leta 1950 je v Sloveniji bilo medvedov okoli 150 komadov, potem pa je stalež neprestano naraščal, verjetno tudi po zaslugi megalomanskosti socialističnega gospodarstva, ki se je v tem pogledu zgledovalo po Romuniji.Organiziranje državnih lovišč, kjer so bivši veljaki sistema lahko sproščali svoja zavrta čustva je pripeljalo do tega, da smo izgubili vsak občutek za realnost.Pri nas medved ni več naravna divjad, temveč na pol udomačena zver, v odprtem živalskem vrtu. Podobno se dogaja sedaj z bobrom; saj je lepo da se je vrnil po 150 letih, vendar v takem številu kot je že dela ogromno škode v naravi - zasebni lastnini, odškodnino pa moramo plačevati davkoplačevalci. Ni problem v številu vrst v Sloveniji (Biodiverziteta), problem je v številu osebkov posamezne vrste; tu smo že izgubili vse občutke za realnost. Če bober, ki je državna last meni "poseka" in uniči drevo, je to za državo sprejemljivo in normalno, če ga pa sam posekam brez odkazila in ga porabim za sebe, pa plačam kazen. Mislim da so to že začetki ponovne nacionalizacije zasebne lastnine.

Prijatelji

Alen  OsenjakKMEČKI GLASMarinka Marinčič  KMEČKI GLASGeza GrabarDarja Zemljič  KMEČKI GLASBarbara Remec KMEČKI GLASDragica Heric KMEČKI GLASKristijan  Hrastar KMEČKI GLASVlasta Kunej KMEČKI GLAS

NAJBOLJ OBISKANO

Prihodnost mlečnega sektorja v alpskih območjih ogrožena