Poplava in plazovi prinesli kmetijstvu katastrofo izjemnih razsežnosti
Katastrofalne poplave so pokazale svojo kataklizmično razsežnost, v kateri ljudje niso bili ogroženi le od deročih rek in potokov, temveč tudi od hudourniških voda iz bregov, naplavin, deročega grušča … Kakšne so posledice na območju Ljubnega ob Savinji, nam je razkazal Jože Černivšek, kmet in podjetnik iz Juvanja pri Ljubnem. Najprej smo se pogovorili z županom občine Ljubno Franjem Naraločnikom in nekaj prizadetimi kmeti.
V občini Ljubno so imeli prejšnjo sredo še trinajst družin brez domov, statiki pa so preverjali močno poplavljene objekte, da bi ugotovili, ali je nek objekt še smiselno obnavljati ali bolje porušiti. »Na terenu imamo tudi ekipo geologov, ker imamo plazove izjemnih dimenzij. Uničeno je ogromno kmetijskih in gozdnih površin. Ne vem, če imamo še kje v enem kosu okrog 100 metrov lokalnih cest, na vsakih 100 ali 200 metrov je plaz ali usad. Nimamo še dostopa do vseh kmetij, zato jih z osnovnimi potrebščinami oskrbujemo s pomočjo helikopterjev. Seveda si vsi ljudje želijo, da čim prej pridemo do njih z mehanizacijo, da jim pomagamo urediti dostopne poti, okolico, elektriko in drugo,« je povedal župan Naraločnik.
KMETJE PRED IZJEMNO TEŽKO NALOGO
»Gre za izjemno škodo na kmetijskih zemljiščih, ogromno površin je enostavno odneslo, ves humus, vso prst je odneslo nekam nižje. Naneslo je ogromno naplavin, stvari, ki ne sodijo na naše travnike in njive. Vsi pridelki so seveda uničeni. Treba bo oceniti, kaj je na neki površini nanešeno in kaj je od prej, da preverimo, ali niso morda nanešene strupene snovi, olja in podobno, šele potem bo lahko sledila sanacija. Škoda na kmetijskih strojih in priključkih je enormna, podrtih gospodarskih poslopij, hlevov in kozolcev je po celi občini ogromno in rabili bomo veliko časa, da se stvari vzpostavi nazaj v funkcijo. Še posebej bo to dolgotrajno, ker vidimo, da se zavarovalnice slabo odzivajo in predvsem iščejo načine, kako se izogniti plačilu odškodnin. To področje bo treba urediti nekako drugače. Kmetje so postavljeni pred izjemno težko nalogo, glede na to, da bo ves pridelek izpadel, da je zemljo odneslo ali pa so površine naplavljene. Podrtega je tudi zelo veliko drevja v gozdovih, čemur bo sledil problem z lubadarjem, nevarno delo in nizke cene lesa. To je katastrofa izjemnih razsežnosti,« dodaja Naraločnik.
Župan Franjo Naraločnik in Jože Černivec pred občino, kjer poteka razdeljevanje osnovnih potrebščin in vode.
KMETIJA IN GOSTIŠČE PRODNIK
Gospodar kmetije in gostišča Edi Jurjevec pravi: »Redimo 15 prašičev, 30 glav govedi, pridelamo 2,5 tone špargljev, par ton čebule, par ton krompirja, 700 kilogramov česna, zelenjave … Vse to tudi sami predelamo za naše gostišče in potrebe domačega kmečkega turizma. Povodenj nam je polovico zemlje na njivah odnesla, na polovico njiv in na travnike pa nam je naneslo tudi po meter na visoko grušča. 120 bal nam je odneslo, mislil sem, da nam je ostalo vsaj 20 bal, pa so žal vse prepikane in raztrgane in tudi od njih ne bo nič. Na prevetrovanju imamo že nekaj sena. Prišla je pomoč iz metliškega podjetja Kolpa, premetavajo nam seno, da ugotovimo, kaj se še splača posušiti in kaj je neuporabnega. Spodnje plasti so premočene in onesnažene, zgornje pa vlažne. Strašen problem po celi dolini bo krma za živino. Glede na to, kako nam ljudje pomagajo, sem optimističen, kljub temu da nam je povodenj uničila praktično vse. Ostalo je le gostišče. Vse kleti, fitnes, savno, čolnarno s 27 čolni in 35 kolesi nam je voda odnesla. Peč na biomaso za ogrevanje kmetije in turističnih objektov ter mesnopredelovalni obrat nam je zalilo in naneslo grušča … Veste, kaj nas rešuje? Dva dni nisem imel v glavi rešitve, tretji in četrti dan pa so začeli prihajati ljudje. Nekateri me kličejo, drugi kar pridejo, čez 500 m3 blata in grušča so nam že spravili stran. Ne morem verjeti, koliko so že postorili. Jaz bi scagal, zdaj pa me ljudje že vidijo z nasmehom na obrazu.«
Edi Jurjevec
KMETIJA KOLENC
Janez Kolenc, mladi gospodar na kmetiji Kolenc, je z družino obdeloval dobrih 30 hektarjev zemlje ter redil okrog 90 glav živine – krave molznice in telice. Kot pravi, se mu je tistega petka svet podrl. Zasulo mu je molznega robota, voda je odnesla telice, nekaj so jih našli, nekaj je žal mrtvih. Starša sta ostala ujeta v hiši, saj zaradi pritiska vode nista mogla iz sobe. Ko je odtrgalo vrata, sta se prebila v zgornje nadstropje. Ko so gasilci reševali otroke in ženo, je gasilca, privezanega na vrv, odnesla voda. Žena je iz hiše govorila, kako hišo trese, da jo bo podrlo, ker je skozi razbita okna drla voda in v prostore metala hlodovino … »Prijatelj Tomaž, ki je prišel reševat krave, se je moral iz hleva nekako povzpeti na marof, od koder je lahko le opazoval, kako je odneslo kozolec in za njim dobrih 100 m3 lesa, kako je voda odnašala telice, ki so uspele izplavati iz hleva na drugem koncu domačije … Uspeli smo rešiti teličke, prašiče in nekaj kmetijske mehanizacije, sam sem se zadnji trenutek umaknil s traktorjem. Vsak dan nam pomaga okrog 40 ljudi, od kmetov, vojske, prostovoljcev Karitasa do govedorejskih društev iz Šentjurja in Ptuja, prihajajo ljudje iz cele Slovenije. Vsem se iskreno zahvaljujem. Še posebej bi se zahvalil serviserjem podjetja Lely, ki so že naslednji dan usposobili molznega robota, da smo lahko pričeli z molžo. Koruzo nam je z zemljo vred odneslo, kjer pa je ostala, je zaradi nanosov ne bo mogoče žeti. Odneslo nam je celotno zalogo krme, a iz cele Slovenije se javljajo posamezniki z željo po pomoči, v kratkem naj bi že prejeli dva tovornjaka krme.«
Janez z ženo Betko in hčerkama Tino in Nežo
KMETIJA PRI ŠETEJU
Družina Rakun obdeluje dobrih 50 hektarjev zemlje in redi okrog 90 govedi, od tega 35 krav molznic. Fanika in Jože Rakun sta na mostu čez Savinjo v Juvanju ob pogledu na izgubljeno njivo povedala: »Dva hektarja njive nam je voda odnesla, tam, kjer je bila njiva, sedaj teče Savinja. Ta je najprej odnesla kamnito obrežno škarpo, ki je bila neprimerno zgrajena, čeprav smo opozarjali, da je potrebna gradnja višje in močnejše brežine, da ne bi poplavilo polj in hiš za polji. Ko je reka spodjedla to brežino, je odnesla še okoli dva hektarja njive. V ponedeljek sem njivo pognojil in bližnji sosedje so se jezili, da jim smrdi. Potem sem zaoral in posejal koruzo, no, v petek pa je Savinja to njivo odnesla, na še dva hektarja pa odložila mulj in naplavine ter s tem uničila še preostanek zemljišča. Druge hujše škode nismo imeli, nekaj imamo za počistiti okrog doma, ki leži višje. Potok nam je nanesel nekaj blata in zalil silos. Mleko oddajamo Mlekopu, imamo pa svojo zadrugo Dreta in njen predsednik je organiziral, da smo lahko mleko oddali mlekarnam. Težav z oddajo mleka niti ni bilo, večji problem smo imeli, ker ni bilo čiste vode in elektrike. Tako smo lahko molzli šele zvečer in ponoči.«
Fanika in Jože Rakun
PO BREZUPU OPTIMIZEM NEJCA ZAGERJA
Mladi Nejc Zager kmetuje z očetom in materjo ter partnerko in tremi otroki, eden od njih je 5-mesečni dojenček s hudo boleznijo. »Mi smo večinoma bedeli, mama je bila vseskozi pokonci, ker je že 90. leta doživela poplave. Na pol ure sem ponoči hodil gledat, ali Savinja že prestopa bregove, zjutraj pa me je mama poklicala, da bo Savinja vsak čas prišla iz struge. Hitro sem vžgal traktor in šel k strojem, če bi jih lahko še umaknil. Takrat mi je bila voda do vrha škornjev, ko sem pritekel nazaj do traktorja, pa je bila v dobrih petih minutah voda še za meter višja in komaj sem se uspel odmakniti s traktorjem za hlev. Nobene možnosti reševanja ni bilo več. Na hitro smo se z otroki umaknili višje na breg. Stric, ki živi v sosednji hiši tik ob reki, pa je ostal ujet v njej, saj se ni uspel pravočasno umakniti. Višje nad nami je sedem družin ostalo brez hiš, tri je odnesla voda, v štirih pa ni več možno bivati. Kmetijske površine imamo popolnoma uničene. Ta teden sem hotel kositi, zdaj pa nimam ne traktorja, ne kosilnice, ne trave, da bi jo kosil. Dva dni smo s tremi bagri kopali grušč iz tri leta starega hleva. Pregrade nam je v glavnem skrivilo, nekaj smo že naročili novih. Hvala Bogu trenutno nismo imeli veliko živine, le šest glav govedi in dva prašiča. Vse živali so se rešile, prašiča sta uspela priplavati, biki pa so se rešili po nasutem grušču. Živino imamo sedaj višje na sosedovem pašniku, a so žal plemenske telice pomešane z biki in ne vem, kaj bo čez čas. V naglici ni bilo niti možnosti, da bi jih ločili. Stroje smo imeli vse zasute, mehanik pravi, da v traktorju ni dela, kjer ne bi bilo vode in mulja. Mogoče bosta zgrabljalnik in kosilnica še uporabna. Voda je sicer naredila svoje, a največjo škodo so povzročile naplavine – iz ene strani je gramoz nanesla Savinja, z druge pa je po grabnu pridrlo na tisoče kubičnih metrov grušča. Samo na njivi je 10.000 m3 naplavin, okrog hiše pa 100 tisoč m3 grušča, ponekod je štiri do pet metrov na debelo. Hiša, v kateri živi stric, ni bila tako hudo zasuta, bilo je veliko mulja in blata. Čakamo še statika, da pove, ali bo še uporabna. Našo hišo pa je grušč popolnoma zasul, tako da se je prva plošča pod težo udrla in statik nam je dejal, naj jo takoj porušimo. Pri čiščenju nam pomagajo prijatelji s tremi bagri, traktorji, prikolicami, lopatami, prišla sta še bager in kamion slovenske vojske, danes pa še kamion podjetja Nivo. Na celotni posesti bo uporaben samo hlev, vse ostale objekte pa je treba dokončno porušiti.«
Nejc Zager