Minilo je pet let, odkar je bil sprejet zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, ki je bil tudi pravna podlaga za ustanovitev državnega podjetja Slovenski državni gozdovi (SiDG) za gospodarjenje s temi gozdovi. Letos februarja je bil za direktorja SiDG imenovan mag. Robert Tomazin, ki je glavnino svoje delovne dobe pridobil na področjih gozdarstva in lesarstva.

Družba SiDG je bila med drugim ustanovljena s ciljem, da prispeva k vzpostavitvi in razvoju gozdno-lesnih verig, promociji lesa in lesnih proizvodov ter oblikovanju zelenih delovnih mest, za dolgoročno povečevanje površin državnih gozdov in prispevek k doseganju ciljev razvoja podeželja, zlasti ohranjanja kmetij in podeželja v gorskem in hribovitem svetu z omejenimi možnostmi gospodarjenja.

»SiDG temelji na sodelovanju, strokovnosti in medsebojnem spoštovanju. To naj bi veljalo v celotni gozdno-lesni verigi,« pravi Tomazin. »Ena od mojih nalog bo tudi vzpostavitev pristnih in odkritih odnosov. Želim si, da bi SiDG postal pomemben igralec na trgu gozdnih lesnih sortimentov (GLS) tudi s tem, da jih bo odkupoval od zasebnih lastnikov gozdov. Toda najprej moramo izpeljati optimizacijo notranjih procesov in organizacije ter poenotiti zaposlene. Ena od prioritet bo zagotovitev 20 % lastnih proizvodnih zmogljivosti. V prejšnjem sistemu koncesionarjev je bilo določeno, da morajo imeti 50 % lastnih proizvodnih zmogljivosti, preostanek pa so izvedli prek podizvajalcev. Resnici na ljubo, tudi tistih nekdanjih 50 % najetih zmogljivosti je bilo takrat strokovno bolj podkovanih, kot je to danes.

Moji sodelavci ugotavljajo, da je kakovost dela pri izvajalcih padla, in sicer predvsem pri tistih, ki se na javne razpise prijavljajo s smešno nizkimi cenami.

Po njihovem poseku je lahko izplen zaradi nekakovostnega krojenja GLS in slabo izvedenega spravila slabši, kot če bi ta dela izvajal strokovno visoko usposobljen in kakovosten izvajalec. S krojenjem lahko zelo hitro narediš slab ali vrhunski hlod in s tem zmanjšaš ali pa povečaš prihodke. Po mnenju stroke je lahko ta razpon tudi 30 %, kar še posebej velja pri vrednejših sortimentih.«

POVEČANJE POSLOVNE VARNOSTI V VERIGI

»Dejstvo je, da naši poslovni partnerji potrebujejo varnost, tako kot jo potrebuje tudi SiDG. Poslovno varnost pa zagotavljajo le dolgoročne pogodbe. Na področju izvajanja poseka in spravila lesa so izvajalci izrazili pričakovanje za minimalno petletne pogodbe. Za posamezno gozdno gospodarsko enoto bi tako v obdobju njenega desetletnega načrta pripravili dva razpisa. Ta poslovni model je smiseln in je nadgradnja obstoječega sistema. Pomenil bi solidno varnost izvajalcem del v gozdovih, njihovo posodabljanje in usposabljanje, ki je v tej panogi nujno. Po drugi plati bi dolgoročne pogodbe za sečnjo in spravilo pomenile tudi solidno varnost našim kupcem GLS in nenazadnje tudi samemu SiDG, dela v gozdovih pa bi bila opravljena bolj kakovostno.

Prepričan sem, da SiDG zaradi neoptimalnega dela v gozdovih izgublja del prihodkov.

Za ilustracijo: po nerevidiranih podatkih je imel SiDG v letu 2020 povprečno prodajno ceno 47,28 evra/m3 lesa. To je nivo, ki so ga dosegli koncesionarji v letu 2012, v 2013 pa celo malenkost več. Pri količini 1,2 milijona m3 lesa pomeni 1 evro/m3 povečanje prihodkov za 1,2 milijona evrov. Je pa treba priznati, da so bile razmere na trgu v letu 2020 zaradi pandemije nestabilne in zahtevne, prav tako v dveh letih pred tem zaradi obsežnih naravnih ujm v Sloveniji in sosednjih državah, zaradi česar je trg preplavila poceni surovina iz sanitarne sečnje. Želim si, da bi letos dvignili povprečno prodajno ceno na 50 evrov/m3. To je ambiciozen cilj in potreben bo trud vseh zaposlenih, da nam bo uspelo.«

Pomemben segment v programu novega direktorja SiDG so tudi t. i. gozdno-lesni centri. »Včasih smo imeli 14 gozdnih gospodarstev, ki so imela glede na sečno-spravilne pogoje prostorsko umeščene logistične centre. Tudi slovenski državni gozdovi bi morali imeti svoje logistične centre za zbiranje, obdelavo in razvrščanje oz. pripravo lesa za končnega kupca. S tem bi hlodovini dodali maksimalno vrednost. Tak logistični center lahko pomeni tudi prvo kontrolo, kaj in koliko smo v gozdu posekali. Hkrati pa tak center razbremeni dnevna skladišča v gozdu, kjer se, če so ta prepolna, marsikateri hlod izgubi med drvmi. Velike količine lesa ob kamionskih cestah v gozdovih pomenijo tudi priložnost za kakšno nečedno dejanje. In nenazadnje, če gre les sproti iz gozdov, lažje zagotavljamo oskrbo lesnopredelovalne industrije. Ob teh logističnih centrih bi bil mogoč tudi razvoj lesnopredelovalnih centrov.«

SiDG IN RAZVOJ PODEŽELJA

»SiDG bi moral čim prej ponuditi roko zasebnim lastnikom gozdov prek kakovostnega odkupa GLS. Zasebni lastniki gozdov, večji in manjši, lahko v SiDG brez dvoma vidijo zanesljivega poslovnega partnerja, ki bo tudi ob lastnih zmogljivostih za posek in spravilo od njih odkupil vse GLS brez izbiranja, jih pravočasno odpeljal iz gozdov in les plačal skladno z dogovorom. Na tem področju že dolgo zaznavam velike težave z žalostnimi zgodbami, kako so razni ″gozdni mešetarji″ opeharili kakšnega od lastnikov gozdov. Zato verjamem, da nas bodo zasebni lastniki prepoznali kot zanesljivega poslovnega partnerja.

Vse naše izvajalce sečnje in spravila bomo za preprečevanje slabo opravljenega dela dodatno izobrazili in uvedli sistem internega licenciranja. Povedano drugače: kdor bo hotel delati v slovenskih državnih gozdovih, bo moral izpolnjevati visoke standarde praktičnega znanja in pridobiti ustrezno licenco. To je pomembno tudi z vidika varnosti opravljanja del. Pri tem bi se lahko v izvajanje del vključili tudi kmetje z ustrezno mehanizacijo in znanjem. Prav je, da jim, če to želijo, omogočimo dodaten zaslužek, še posebej tistim, ki živijo na težko dostopnih območjih in imajo dejansko aktivno vlogo pri ohranjanju poseljenosti podeželja.«

Ena od pomembnih nalog SiDG je tudi odkup gozdov v obmejnem pasu, na območjih naravnih rezervatov, varovanih gozdov … »Če ima kdo interes prodati gozd, so mu vrata odprta. Na leto SiDG v imenu in za račun Republike Slovenije odkupi okrog 1400 hektarjev, lani pa je ta številka presegla 2000 hektarjev.

Razmišljamo, da bi tudi zasebnim lastnikom, ki niso vešči gospodarjenja z gozdovi ali pa tega ne zmorejo, ponudili celotno upravljanje z njihovim gozdom: načrtovanje, nega, posek, odkup GLS, umetne obnove …«

Zaradi klimatskih sprememb smo priča vse pogostejšim ujmam. SiDG mora biti v takih primerih ustrezno pripravljen za delo v državnih gozdovih ter za pomoč ob ujmah v zasebnih gozdovih. »Ob vsem tem bo v bodoče potrebnega tudi več sodelovanja z javnostjo, ki jo bomo morali bolj pogosto in obširneje seznanjati z našimi ravnanji in razlogi za posamezna ravnanja,« je povedal mag. Robert Tomazin.