Pogovor s Francem Bogovičem, poslancem v Evropskem parlamentu

Pred iztekajočim se letom smo se o kmetijstvu v EU in Sloveniji pogovorili z evropskim poslancem Francem Bogovičem. Zanimal nas je pogled današnjega evropskega poslanca, nekdanjega kmetijskega pospeševalca in nekdanjega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter sadjarja iz okolice Krškega proti Bruslju in iz Bruslja na slovensko kmetijstvo.

“Evropa je zelo raznolika celina in kmetijstvo pri tem seveda ni nobena izjema. Podnebni tipi in geografija zelo vplivajo na način kmetijske pridelave, prav tako tudi zgodovina posameznih držav ali območij v Evropi. Tipi kmetijstva so si med državami EU zelo različni, na kar vplivajo številni dejavniki: velikost kmetij, intenzivnost kmetovanja, možnost zaokroževanja kmetij, razdrobljenost poselitve in lastništva zemlje ter drugo. Med državami EU obstajajo tudi velike razlike v organiziranosti kmetijske pridelave. Zadruge in organizacije proizvajalcev (OP) imajo pri organiziranju proizvodnje in pridelave hrane v mnogih državah EU močnejšo vlogo kot pri nas. V številnih državah, kot so npr. Španija, Nizozemska ali Belgija, obstajajo tudi boljše vertikalne povezave v tej verigi, s čimer se izboljšuje pogajalska moč kmetov v verigi preskrbe s hrano. Zaradi omenjenih raznolikosti je torej težko narediti primerjavo slovenskega kmetijstva z ostalimi državami oz. uveljavljati enake ukrepe za kmete povsod v EU. Žal tudi številni v Bruslju ne razumejo ali pa nočejo razumeti teh razlik. Evropska komisija namreč vse prevečkrat predlaga večinoma okoljske ukrepe, ki imajo velik vpliv na kmetijstvo in naj bi veljali za vse države enako, navkljub številnim razlikam. Tako smo bili v tem mandatu priča nerealnima predlogoma uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev (SUR) in uredbe o obnovi narave, ki kljub dobrim namenom ne upoštevata dovolj realnega stanja v kmetijskem sektorju. Razpoloviti rabo FFS do 2030 se sliši lepo in verjetno ni nikogar, ki bi bil proti temu. Glede na to, da smo v EU zmanjšali porabo FFS za 33 % v zadnjih petih letih, bo cilj tudi dosežen, vendar ne na tak način, kot so si to predstavljali v Komisiji. V predlog uredbe so zapisali, da bomo uvedli popolno prepoved rabe vseh FFS na vseh območjih Natura 2000 in vodovarstvenih območjih ter krajinskih parkih. To pomeni, da v Sloveniji ne bi smeli uporabljati nobenih FFS na polovici vseh kmetijskih zemljišč v rabi. Da o sami količini rabe FFS na hektar, ki je pri nas nekajkrat nižja kot npr. na Nizozemskem, niti ne govorim. To je problem in veseli me, da smo ta predlog zakonodaje v Evropskem parlamentu zavrnili, za kar sem si ves čas prizadeval.”

Čedalje bolj opažam, da je na severozahodu in jugozahodu Evrope kmetijstvo zelo intenzivno in dejansko preobremenjuje okolje.

“Kmetijski proizvodi iz zahoda gredo prek enotnega trga EU in trgovskih verig proti vzhodu, kjer pa je – tudi zaradi tega – opuščanje kmetovanja intenzivnejše. V nekaterih delih Evrope smo tako soočeni z visoko koncentracijo proizvodnje, v državah nekdanjega Vzhodnega bloka pa z velikimi posestmi, ki jih upravljajo neke vrste »zasebni agrokombinati« s precejšnjo ekonomsko močjo. Slovensko kmetijstvo, ki je zagotovo eno izmed najbolj trajnostno usmerjenih v EU, vsekakor ima svoje mesto znotraj tega prostora, ne more pa z masovno proizvodnjo konkurirati velikim in bolje organiziranim. Na nas samih je, da poiščemo poslovne modele za naše kakovostne kmetijske proizvode.”

VLOGA SVETOVALNE SLUŽBE NEKOČ IN DANES

V slabih štiridesetih letih od moje prve zaposlitve kot kmetijski pospeševalec v Agrokombinatu Krško se je v kmetijstvu in pri delu s kmeti seveda veliko spremenilo. Žal ne vedno na bolje. Včasih smo bili pospeševalci zaposleni v zadrugah, s tem smo imeli boljši vpogled v celovito delovanje posameznih kmetij, saj smo s kmeti skupaj načrtovali proizvodnjo, jo zelo podrobno tehnološko spremljali in zagotovili prodajo pridelkov. Dolgoročni načrti kmetijstva so bili izdelani bolje, kar je imelo za rezultat boljše usmerjanje kmetov. Zgrajenih je bilo veliko vertikalnih povezav od kmetijske pridelave do predelave in trgovine. Nenazadnje pa smo imeli v rokah tudi finančne instrumente, ki so kmetom pomagali pri investicijah, pospeševanju pridelave ali prilagajanju le-te. Pristop kmetijskega pospeševalca in orodja, ki smo jih imeli v rokah, so bila bistveno bolj celovita, kot jih imajo danes na voljo kmetijski svetovalci v svetovalni službi KGZS. Za kar seveda sami niso prav nič krivi, da ne bo pomote.

OB VSEH KRIZAH IMAMO IZJEMEN OKOLJEVARSTVENI PRITISK NA KMETIJSTVO

Evropski zeleni dogovor, v okvir katerega sodi tudi strategija »Od vil do vilic«, je mantra tega mandata in nas najbolj zaposluje že od 2019 dalje. Cilje zelenega dogovora podpiram in sem v preteklih letih tudi podprl številne predloge zakonodaje z različnih področij, ki sledijo tem ciljem. Vendar pa so bili na področju kmetijstva ti okoljski cilji potegnjeni »iz zraka«, brez resnih analiz, ocen učinkov na sektor … Zato smo v Evropski ljudski stranki jasno in glasno opozarjali na pomanjkljivosti, na pomanjkanje zdrave kmečke pameti pri predlogih glede kmetijstva, in tudi »pritisnili na zavoro« pri nekaterih predlogih zakonodaje, ki izhajajo iz zelenega dogovora in bi lahko pomenili resno grožnjo prehranski varnosti. Gre za že omenjena predloga uredbe SUR in uredbe o obnovi narave. Prepričan sem, da bomo cilje dosegli, vendar se bo to zgodilo zaradi znanja kmetov in inovacij, ne pa zaradi ideologije, ki so jo zganjali nekdanji podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans in druščina. Ne smemo namreč pozabiti, da smo v tem mandatu sprejeli reformo Skupne kmetijske politike 2023–2027, ki krepi okoljsko komponento kmetijske politike in namenja tretjino sredstev SKP okoljskim intervencijam v kmetijstvu.

IMAMO TUDI KRIZO UPRAVLJANJA Z ZVERMI IN DIVJADJO

“Podobno kot pri prehranski varnosti smo v tem mandatu uspeli med prioritete postaviti tudi problematiko velikih zveri. To v preteklosti ni bilo mogoče, saj je levo-liberalna večina v EP dolgo časa nasprotovala vsakršni razpravi o tej problematiki.”

Novembra lani smo v EP vendarle zavzeli jasno stališče in sprejeli resolucijo, ki je opozorila na problematiko velikih zveri in Komisijo pozvala k pripravi sprememb zakonodaje, s katero bi se status zaščite volkov znižal.

“S poslanskimi kolegi iz neformalne skupine EP o velikih zvereh smo opravili številne razprave z deležniki in tudi s predstavniki posameznih držav, prek katerih smo se seznanili s stanjem na terenu in tako še bolj argumentirano opozarjali na nujnost ukrepanja. Z mojo ekipo smo v rednih stikih z dr. Stanetom Bergantom, ki je leta 2019 v EP tudi predstavljal peticijo za zmanjšanje števila zveri in divjadi. Tako dr. Bergant kot slovenske kmetijske organizacije so se odzvale na nedavni poziv predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen k posredovanju informacij o staležu volkov po posameznih regijah EU, na podlagi katerih naj bi Komisija predlagala spremembe zakonodaje o zaščiti volkov. To pobudo pozdravljam, saj dejansko pomeni pomemben korak pri reševanju te problematike. Sem pa v svojem odzivu na to pobudo opozoril, da je treba razpravo o rahljanju zaščite zveri razširiti tudi na rjavega medveda, katerega populacija je v preteklih letih tudi v Sloveniji dobesedno eksplodirala.”S poslanskimi kolegi iz neformalne skupine EP o velikih zvereh smo opravili številne razprave z deležniki in tudi s predstavniki posameznih držav, prek katerih smo se seznanili s stanjem na terenu in tako še bolj argumentirano opozarjali na nujnost ukrepanja. Z mojo ekipo smo v rednih stikih z dr. Stanetom Bergantom, ki je leta 2019 v EP tudi predstavljal peticijo za zmanjšanje števila zveri in divjadi. Tako dr. Bergant kot slovenske kmetijske organizacije so se odzvale na nedavni poziv predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen k posredovanju informacij o staležu volkov po posameznih regijah EU, na podlagi katerih naj bi Komisija predlagala spremembe zakonodaje o zaščiti volkov. To pobudo pozdravljam, saj dejansko pomeni pomemben korak pri reševanju te problematike. Sem pa v svojem odzivu na to pobudo opozoril, da je treba razpravo o rahljanju zaščite zveri razširiti tudi na rjavega medveda, katerega populacija je v preteklih letih tudi v Sloveniji dobesedno eksplodirala.

GONJA PROTI ŽIVINOREJI

“Žal gonja proti živinoreji ni omejena le na Slovenijo, pač pa se to dogaja po celotni Evropi in drugod po razvitem svetu. Kot glavnega krivca se izpostavlja izpuste metana. V EU proizvedemo 4 % vseh svetovnih emisij metana, od 1990 dalje smo emisije tega plina zmanjšali za 37 %. Kmetijstvo EU predstavlja približno polovico vseh emisij metana, ki pa so se od 1990 v tem sektorju prav tako zmanjšale za 22 %. Znanstveni podatki, na katere se zeleni ideologi tako radi sklicujejo, so torej jasni. Pri vsej tej gonji si torej ne morem misliti drugega, kot da gre izključno za ideologijo, ki je seveda močno podprta s kapitalom določenih multinacionalk, ki si bodo kovale visoke dobičke od zmanjševanja proizvodnje živalskih beljakovin in posledičnega načrtnega povečevanja povpraševanja po nadomestkih za živalske beljakovine in močno predelanih proizvodih, ki – kako paradoksalno – morajo povrh vsega imeti izgled in okus mesa. Od tu do umetnega mesa, proizvedenega v laboratorijih, je le majhen korak. Temu strogo nasprotujem!

Podatki o zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu jasno kažejo, da tehnološki napredek in metode kmetovanja, podprte z ukrepi SKP, postopoma zmanjšujejo intenzivnost kmetijske pridelave ob hkratnem povečevanju produktivnosti. Seveda so v EU še območja in države, kjer je intenzivnost pridelave zelo visoka – Nizozemska, Danska, Belgija …, kar ima precej negativnih posledic za okolje in biodiverziteto. Za Slovenijo, kjer je povprečna obremenitev okoli ene GVŽ na hektar, kar je tudi z vidika rodovitnosti tal zelo ugodno razmerje, je živinoreja zagotovo dobrodošla, ponekod celo nujna, na primer na hribovskih območjih, kjer sta trajno travinje in živinoreja edina možnost ohranjanja obdelane krajine. Velike koristi od tega imajo tudi druge gospodarske panoge, kot je npr. turizem. Živinoreja v ravninskih delih je usmerjena predvsem v prirejo mleka, ki je delovno intenzivnejša in posledično ustvari več delovnih mest. Menim, da prireja mleka v Sloveniji ustrezno odgovarja na izzive večje trajnosti v kmetijstvu. Hkrati ostaja ena redkih kmetijskih panog, ki je konkurenčna in močno presega prag samooskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki.”

Treba je biti tudi realen. Njivskih površin v Sloveniji je premalo za pridelavo zadostnih količin žita, treba bi bilo povečati silosne kapacitete, da bi imeli dovolj zalog žita, kmetje poljedelci pa ne bi bili prisiljeni prodati žito takoj po žetvi. Samooskrbo z zelenjavo ali sadjem bi lahko bistveno povečali z gradnjo plastenjakov in steklenjakov ter namakanjem.

KAKO NAJ GREMO NAPREJ?

“Reforma SKP 2023–2027 se izvaja in verjamem, da bodo rezultati spodbudni. Tudi nekatere omejitve kmetijske pridelave, ki so bile nastavljene v Evropskem zelenem dogovoru – trajnostna raba pesticidov, zakonodaja o varovanju živali, uredba o emisijah metana, so bodisi ustavljene bodisi bo njihov vpliv na kmetijstvo, hvala Bogu, manjši, kot smo se sprva bali. Glede moje iniciative Pametnih vasi sedaj potekajo priprave na ustreznejšo nadgradnjo teh politik v prihodnji večletni finančni okvir 2028–2034. Sprejeta je dolgoročna vizija razvoja podeželskih območij, vzpostavljena je koordinacijska skupina za Pakt za podeželje, ki pripravlja podlage celovitih rešitev za razvoj in modernizacijo evropskega podeželja. Član te skupine sem v imenu odbora EP za kmetijstvo tudi jaz. Kar se tiče SKP po 2027, sem absolutno zagovornik ohranitve neposrednih plačil, brez katerih bi evropskemu kmetijstvu grozil popoln razkroj. Čeprav je SKP najstarejša skupna politika EU, pridelava hrane nikakor ni neka staromodna politika. Kmetijsko politiko in hrano bomo vedno potrebovali. Delež financiranja za SKP je trenutno pri okrog 0,3 % BDP EU, kar je premalo za tako pomembno politiko, kot je kmetijska, in se mora v prihodnje najmanj ohraniti, če že ne povečati.”

FORUM PRI PREDSEDNICI RS

“Pobude predsednice Nataše Pirc Musar za razpravo o povečevanju prehranske samooskrbe in prehranske suverenosti v Sloveniji sem se razveselil in jo podpiram. Izbor deležnikov na forumu je bil ustrezen in vsi so odgovorno spregovorili o izzivih in težavah slovenskega kmetijstva ter predlagali tudi kar nekaj smelih rešitev. Upam, da bo tudi nov kmetijski minister, kdorkoli že to bo, imel posluh za izrečeno na posvetu in bo pripravljal resne ukrepe za krepitev kmetijstva in s tem prehranske varnosti v Sloveniji.”Pobude predsednice Nataše Pirc Musar za razpravo o povečevanju prehranske samooskrbe in prehranske suverenosti v Sloveniji sem se razveselil in jo podpiram. Izbor deležnikov na forumu je bil ustrezen in vsi so odgovorno spregovorili o izzivih in težavah slovenskega kmetijstva ter predlagali tudi kar nekaj smelih rešitev. Upam, da bo tudi nov kmetijski minister, kdorkoli že to bo, imel posluh za izrečeno na posvetu in bo pripravljal resne ukrepe za krepitev kmetijstva in s tem prehranske varnosti v Sloveniji.”