V zaselku Zakl na lepi manjši kmetiji vse življenje živi in dela Albin Ciglar. Redi živino, svinje, kokoši in domače živali. Vzorno skrbi za vrt, ki je lahko vzor celemu domačemu kraju, saj pridela prvo zelenjavo in na vrtu ima prav vse, kar potrebuje. Sestra Trezika je takoj po osnovni šoli zapustila dom in si poiskala delo ter si ustvarila družino. Polbrat Slavko pa je odšel živet k očetu. Sam je z lahkoto opravil šolanje v osnovni šoli. Pomagal je pri delu doma in si poiskal delo. Najprej je delal v Kidričevem, kamor se je na delo vozil s kolesom. Nato je delal v Avstriji in ker je oče zbolel, se je vrnil domov, da mu je pomagal pri delu. Zraven rednega in zahtevnega dela je delal na komunali – vrtnarstvo, kjer je bil prevoznik. Nato pa je delal še dolgih 20 let v Perutnini, kjer se je tudi upokojil. Nobeno delo mu ni bilo pretežko, vse je rad opravil, zato so ga imeli povsod radi.

Veliko dela na kmetiji še danes opravlja ročno. V veliko veselje mu je obdelovanje vinograda, saj pridela odlično vino, ki ga ponudi marsikomu. Prijatelji so deležni domačih jajc, piščancev in dobrih izdelkov iz svinjine. Na oknih, vrtu in okrog hiše pa se bohoti Albinovo cvetje, ki ga ima tako zelo rad. Poskrbi tudi, da so cerkve v Podlehniku vedno okrašene z domačim cvetjem, ki ga z veseljem podari. Loti se vseh gospodinjskih opravil in odlično tudi kuha. Njegov največji prijatelj je kuža Piki. Letošnja letina je bila odlična. Sicer ni bilo vsega v obilju. Nekateri pridelki pa so prekašali vse – po velikosti in teži. Pridelal je 12 kilogramov težko krmilno peso, ki meri dobrih 60 centimetrov. Tudi krmilna koleraba je tehtala krog dva kilograma. Ne spomni se, da bi bili pridelki kdaj tako obilni.

Zdenka Golub