V nedeljskem zgodnjem popoldnevu, 4. septembra, so se v sklopu 36. Straške jeseni na njivi družine Derčar v Podgori, kjer je dozorelo proso, zbrali člani Turističnega društva Straža in gledalci. S sejanjem prosa je TD Straža začelo na Vrhu pri Ljubnu, potem se je preselilo v Podgoro. Sandi Derčar, član TD Straža, vsako leto v dogovoru z društvom poseje proso. Tako je bilo tudi letos, že dvanajstič. V mesecu juniju je Sandi na manjši površini (okoli osem arov) posejal lastno proseno seme, ki ima kratko rastno dobo. Poleg lanu spada proso med najstarejše kulturne rastline. Proso ima drobna zrna. Stare knjige ga uvrščajo med zdravilne rastline. Pospešuje odvajanje vode iz organizma in uravnava črevesno floro.

Na njivi so se v nedeljo zbrale ženske, moški in otroci, eni so bili le opazovalci. Starejši so tako prenašali svoje znanje na mlajše. Nekaj žensk in moških je s seboj prineslo srpe, da bi opravili žetev prosa. Ženske in nekateri moški so spretno vihteli srpe, vmes so jih tudi nabrusili. Bilo je veliko smeha in obujanja spominov na žetev, zato je šlo delo hitreje od rok. Moški so žito spretno vezali v snope in jih polagali na kup. Snope prosa so naložili v »šajtrgo« (dvokolnico), v kateri so imeli laneno platno. Viktor in Jože sta snope odpeljala na pod Sandija Derčarja. Po žetvi so opravili še metev prosa. Proso, ki ga pridelajo, podarijo ljudem, da ga uporabijo za krmo, kašo ali v zdravilne namene. Sledila je bogata malica.

Helena Murgelj