Ljudje, zlasti v starejših letih, radi obujamo spomine na življenje, ki smo ga preživljali. Posebno radi se spominjamo veselih dogodkov. Gotovo sta se želela spominjati veselega dogodka, to je poroke pred 50 leti, tudi Marjeta, rojena Tropenauer na Plitvici, in Janez Urbanič, rojen na Drvanji pri Benediktu. Po poroki sta si dom ustvarila na ženinem domu na Plitvici, kjer sta prevzela posest in na njej vseskozi kmetujeta. Marjeta se je v popolnosti posvetila družini, vodenju gospodinjstva in kmetovanju, Janez pa se je zaposlil kot avtomehanik v Avstriji, v prostem času pa je pomagal ženi pri delu na kmetiji. Sedaj je kmetijo prevzel drugi sin Sebastijan, ki jo z ženo Marijo tudi uspešno vodi. V zakonu so se jima rodili štirje otroci. Trije sinovi: Alfred, Sebastijan, David, ter hčerka Marjeta. Otroci so si ustvarili družine in ju obdarili s petimi vnuki (Sara, Aljaž, Jana, Samuel, Amadeja) in pravnukinjo (Maša). Kljub težkemu kmečkemu delu so v družini negovali petje, zato ni čudno, da so vsi člani družine peli tudi v cerkvenem zboru na koru cerkve v Apačah. Njuna edina hčerka Marjeta, ki ima tudi svojo družino, pa je svoje življenje posvetila glasbi in petju. Kot akademsko izobražena glasbenica, sedaj tudi glasbena učiteljica, že skoraj trideset let igra na cerkvene orgle v številnih cerkvah v okolici in domači cerkvi v Apačah. Igrala je že tudi v mariborski stolnici.

Zaradi korona epidemioloških ukrepov sta visoki zakonski jubilej praznovala le v krogu najbližjih sorodnikov. Zahvalno mašo sta darovala domači župnik Janez Ferencek in brat zlatoporočenca dr. Jožef Urbanič, njun zakon pa je potrdil župnik Ferencek. Oba sta zakoncema zaželela zdravja in nadaljnjega razumevanja med seboj. Brat zlatoporočenca Janeza, ki je imel prelep nagovor, je omenil tudi doživljanje z zlatoporočencema v mladosti in o pomembnem daru, ki ga je od njiju dobil za njegovo »Novo Mašo«. Veliko veselja pa so jima s svojimi glasbenimi nastopi ob njuni zahvalni maši v cerkvi pripravili vnuki in vnukinje. Kot pa sta nam povedala po slavnostnem dogodku, jima je bil pri kmetovanju zvesti »pomočnik« Kmečki glas, ki je pri hiši vse od izhajanja in ga sedaj, ko sta v pokoju, še bolj zvesto prebirata.

Ludvik Kramberger, fotografija: Tomas Urbanič Rudolf