Istrani so znani kot izredno delovni ljudje. Tamkajšnje prebivalstvo se je nekdaj preživljalo s prodajo kmečkih izdelkov v Trst. To se je poznalo tudi na krajevnih infrastrukturah. Tako so v Novi vasi s prodajo česna zgradili zvonik in zato v tej vasici praznujejo tradicionalne dneve česna in vina, medtem ko recimo v Padni poteka tradicionalni praznik olja in bledeža. Tam je bil vaški zvonik, zgrajen z denarjem od prodaje blitve oz. bledeža.

Letos je ob dvodnevnem prazniku Padna, kjer prebiva okrog 200 prebivalcev, privabila številne obiskovalce. KS Padna je ob sodelovanju s Turističnim združenjem Portorož pripravila zanimiv program. Ob odprtih domačijah in stojnicah s kulinaričnimi dobrotami so pripravili še številne kulturne in družabne prireditve. Odmeven je bil predvsem narečni festival Istralekt, ki ga je koprska založba Libris poimenovala Vinja pu dobren (Diši po dobrem). Obiskovalci so si ogledali tudi narečni film Razglednice (Kartoline), spoznali so istrsko narodno nošo in prisluhnili pogovoru o narečjih v kulinariki Vinja pu dobren. »V preteklosti sta bili ločeni obmorska in podeželska kuhinja. Prva je temeljila večinoma na ribah, mehkužcih in morskih sadežih, druga pa na močnatih jedeh, mesu in zelenjavi. Danes te ločitve ni več in lahko govorimo o enotni istrski kuhinji … Istrska kuhinja vsebuje izvorno malo sestavin, združuje pa veliko domišljije, truda in ljubezni. V preteklosti so Istranke posvečale veliko pozornosti pripravi hrane. Nekoč je bila kuhinja (ćuhnja ali kužina) glavni bivalni prostor, katerega osrednji del je predstavljalo ognjišče z napo. Tu so kuhali in pekli ter se greli. Po 2. sv. vojni so gunjišča, kot jim pravijo domačini, zamenjali špakerji (štedilniki na drva), kasneje plinski štedilniki idr. Kruh so za praznike pekli v krušni peči, za navaden kruh pa je veljal tisti z ognjišča,« je o tem povedala dr. Suzana Todorović. Padna je bila vedno znana tudi po velikih količinah olja. Na temo oljke je risal risbe in akvarele tudi Alberto Pucer, katerega pesmi so zbrane v pesniški zbirki Ob oljki. Spomine na tega zgodovinarja, arhivarja in raziskovalca identitete slovenske Istre, še posebej istrske kulinarike je na večeru obujal Robert Titan. Domačin Angel Pribac pa je v padenskem narečju spregovoril o preteklosti Padne, šegah, navadah in praznikih. Aljoša Pucer iz Nove vasi pa je predstavil narečje te vasi in praznik česna in vina. Festival so popestrile tudi članice KD France Bevk iz Šmarij, ki v krožku pod mentorstvom Ljube Vrtovec Pribac neumorno šivajo istrske narodne noše. Obiskovalci festivala so tako spoznali noše od njenega najbolj skritega dela »bun’dant« do prepoznavnega »kamižota«.

Olga Knez