Kmetijsko ministrstvo želi ob prenovi zakonodaje ugotoviti stanje in odzive uporabnikov storitev na področju kmetijstva v Sloveniji. Ena od teh vsebin je povezana z obveznim članstvom v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). V razmisleku pa je tudi vnovična pripojitev kmetijske svetovalne službe ministrstvu za kmetijstvo. V namen ugotavljanja odnosa uporabnikov in državljanov do določil članstva v zbornici in njenega financiranja prek obveznega zborničnega prispevka je ministrstvo objavilo spletno anketo. V njej sprašuje celotno javnost, vse državljane, ne le kmetov, in to na brezplačni spletni strani, kjer posameznik svoje mnenje lahko odda celo večkrat. Rezultati ankete pa bodo lahko tudi osnova za politične špekulacije.

Organiziranost kmetov nikakor ne more biti stvar politike – to je stvar kmetov samih. In ministrstva za kmetijstvo zbornična organiziranost ter obvezno ali prostovoljno članstvo pravzaprav po mojem mnenju nima kaj brigati. MKGP je predvsem zadolženo in odgovorno, da zdravo prehrani slovenski narod in temu primerno vzpostavi pogoje, da kmetje lahko na sprejemljiv način in za sprejemljivo ceno pridelajo dovolj hrane za državljane.

Razumem, da je lahko v nekem trenutku mnenje enotnega zastopstva kmetijskega sektorja, kar KGZS zagotovo je, problematično za vlado in ministrstvo. Vendar danes menda živimo v tako željeni demokraciji. S skorajda vsiljevanjem odgovora, češ tudi obrtna in gospodarska zbornica imata neobvezno članstvo, pa dobivam občutek, da je dejanski namen politike oslabiti ali celo uničiti KGZS. Oziroma jo spremeniti v neko zasebno organizacijo nekaj največjih kmetov in podjetij, ki jim bo v interesu plačevati članarino. A če jo bodo plačali, bodo tudi nekaj zahtevali. In te zahteve ne bodo v duhu potreb malega in srednjega kmeta. Hudo me moti tudi to, da MKGP v svoji anketi navaja, da imajo tudi v nam primerljivih državah prostovoljno članstvo v kmetijskih zbornicah. Toda v sosednji Avstriji, s katero se še posebej kmetijstvo največkrat primerja, imajo obvezno članstvo, tako je tudi na Madžarskem in Hrvaškem.

Kmetijska pridelava in kmetje so pod udarom skrajnih vremenskih ujm, suš, pozeb, toče, neurij, poplav. A usodnejše za kmetijstvo so spremembe v družbeni klimi. Številni kmetje se sprašujejo, ali je v takih razmerah sploh mogoče kmetovati. Evropski birokrati, vključno s Komisijo, vidijo le Bruslju bližnje intenzivno kmetijstvo, naši kmetijski birokrati pa komajda do konca svoje žlice. Pa še to zelo zamegljeno, saj nikakor ne morejo ali pa nočejo vedeti, od kod je prišlo tisto, kar je na žlici. Temu primeren je tudi njihov odnos do organiziranja kmetov, pa naj bo to zadružno (torej gospodarsko) ali zbornično (politično in svetovalno). Očito je KGZS hudo moteča; še posebej kmetijski del, gozdarski tako in tako ni nikoli zaživel – pa bi moral. Če ZGS prevzema skrb, kako in kaj bo v gozdu raslo, bi naj KGZS svetovala, kako posekati in kdaj ter kam prodati. A ji tudi to ni bilo dano – nekateri si pač na ta račun lahko ob državni plači in ob gledanju, kako raste gozd, ustvarjajo dodatni neobdavčeni prihodek. Javna svetovalna služba v gozdarstvu, kar ZGS gotovo je, je politično ukročena, sedaj pa si je MKGP zaželelo ukroti še kmetijsko svetovalno službo in KGZS ter njene zavode. In kdo bo zaupal državnemu svetovalcu?

Saj nočem biti nesramen, a me ob tej vehementnosti in neodgovornosti, da ne rečem škodljivosti za slovensko prehransko varnost, popade sveta jeza. Z anketo glede članstva v zbornici se namreč zgolj meče polena na grmado malega in srednjega slovenskega kmeta. Veliki so jim to samo prišepnili. Pa me to ne čudi. Spomnim se prvih pogajanj v t. i. žitni verigi, ko so si veliki izpogajali višje cene žita, za male pa so dejali, naj se znajdejo prek zadrug. Se temu reče solidarnost? Je dogovarjanje zgolj z velikimi demokratično?
In če mali in srednji kmetje ne bodo imeli svoje močne zbornice, se jim bo v bodoče godilo ravno tako – ob vsakem dogovarjanju velikih bodo potegnili krajši konec. Si morda kmetijsko ministrstvo z dejanji, kot je omenjena anketa, umišlja, da s tem dajejo bombončke kmetom? Jaz bi rekel, da kmetom »cuker še ni padel«, in sem prepričan, da se bo s temi bombončki dejansko sladkala birokracija, kmetom pa bodo ostali le papirčki, v katere so bili zaviti. Pa še ti na dolgi rok ne bodo zastonj.