Iznajdba pluga je poleg kolesa po mnenju mnogih ena od najpomembnejših iznajdb v zgodovini človeštva, ki je pripomogla k pridelavi bistveno večje količine hrane in s tem omogočila razvoj prvih civilizacij. Iznajdba pluga pa sovpada tudi s pojavom udomačenih živali, konja in goveda (predvsem vola), ki se ponekod za vleko pluga uporabljajo še danes. Oranje je postalo klasična obdelava tal, strnišča ali ledine. In ker se posameznik od nekdaj meri in primerja z drugimi, ni nič drugače tudi pri oranju, saj je tekmovalnost tudi vzvod napredka. V Sloveniji imamo tako regijska tekmovanja in državno prvenstvo oračev, najboljši pa se potem pomerijo še na svetovnem prvenstvu.

O pravilih oranja, ki bodo prišla prav vsakemu oraču, smo se pogovorili z Igorjem Hrovatičem, vodjo sodnikov na preteklem 65. državnem tekmovanju oračev Slovenije in 27. tekmovanju biotehniških šol v oranju. Tokrat vam predstavljamo pravila pri oranju s plugom krajnikom, v naslednji številki Kmečkega glasa pa še z obračalnim plugom.

»Na državnem tekmovanju oračev se oranje izvaja v dveh dneh, praviloma se prvi dan orje na strnišču, drugi dan pa na ledini, in to s plugi krajniki in obračalnimi plugi. Pri oranju ledine (t. i. zimske brazde) naj bodo brazde obrnjene tako kot pri spiralasto zaviti deski. Greben brazde je lahko blago zaokrožen ali oglat, vendar mora biti viden po vsej dolžini in širini parcele. Brazde naj bodo obrnjene pod kotom 135 do 140 stopinj. Pri oranju strnišča (setveni brazdi) pa mora biti brazda obrnjena, dobro pretresena in zmrvljena. Oblika brazde mora biti zaokrožena ali oglata, vendar vidna po vsej dolžini in širini brazde.«

Časovni potek tekmovanja se uravnava s signali – izstrelitvijo rakete, semaforjem ali rdečo in zeleno zastavo. Čas glavnega oranja je dve uri in 40 minut, skupaj z vmesnimi prekinitvami pa tri ure in velja za vse tekmovalce ne glede na vrsto pluga.

 PRIPRAVA PARCELE

Dovoljena je uporaba treh trasirk, od teh je lahko ena na obračalnem pasu. Koriščenje količka, ki označuje parcelo, kamenja, črtanja z nogo ali slamo in drugih možnih pomagal za označevanje smeri odpiranja ni dopustno. Prepovedano je tudi kakršno koli označevanje na traktorju, ki bi omogočilo pomoč pri ravni vožnji. Tekmovalcu lahko druga oseba pomaga samo pri postavljanju in odstranjevanju treh trasirk. Druga pomoč je nedopustna. Odstranjevanje rastlinskih ostankov ni dovoljeno. Če je na parceli večji kup slame, ga je dovoljeno odstraniti le ob dovoljenju vodje nadzornikov parcel in vrhovne komisije. S količkom na začetku in koncu vsake parcele je označena linija oranja prve brazde – izdelava sendviča. Po oceni tega se nadaljuje z oranjem krone, ki je določena s štirimi obhodi okrog odprtih prvih brazd. Krona je tako napravljena iz sedmih oz. osmih brazd s strani proti levemu sosedu in osmih brazd proti razoravanju. Šele ko tekmovalec to napravi, prične z razoravanjem.

 ODPIRANJE BRAZD

Globina prvih brazd naj bo tolikšna, da je vsaka brazda v celoti vidna in od dna brazde enakomerno odrezana ter prevrnjena po celotni širini in celotni dolžini. Vsaka brazda mora biti ravno odrezana, enakomerno močna po širini in globini ter po vsej dolžini oranja. Ves plevel in rastlinski ostanki morajo biti spodrezani.

 IZDELAVA KRONE (SENDVIČA)

Vse brazde krone ali t. i. sendviča (ker otvoritveno brazdo zaorjemo z desne in leve strani) morajo biti v celoti spodrezane. Posamezne brazde krone se morajo prilegati ena drugi brez vmesnih lukenj ali odprtin. Popolnoma podorana morajo biti strnišče, ledina in plevel – brez vidnih sledi traktorskih koles. Vse brazde krone (štirje hodi, 16 brazd) morajo biti izenačene in visoke kot ostale brazde oranja z zadosti zemlje za dobro pripravo setvenice. Vse strnišče, ledina, pleveli in ostali ostanki morajo biti popolnoma zaorani in vrženi na dno brazd. Vidno naj bo delo predplužnika. Vse korenine morajo biti odrezane in pretrgane od podbrazdja. Brazde se morajo tesno prilegati, biti kompaktne, trdne (trdnost pod težo noge) in brez lukenj.

Priprava setvenice: Vsaka dobro vidna brazda mora pod kotom 135° tesno nalegati na predhodno brazdo. Tega ne dosežemo, če predplužniki delajo pregloboko in odrezan rob brazde ne pade dovolj globoko pod brazdo. Brazda ne sme stati pokončno, nagib mora biti tolikšen, da pri poznejši obdelavi ne izvlečemo na površje ruše, strnišča ali plevela. Brazda se ne sme lomiti v velikih grudah, biti mora pretresena v čim manjših grudicah in tesno nalegla. Po prvih dveh hodih mora tekmovalec doseči predpisano globino oranja in jo držati po vsej dolžin brazde. Ocenjujeta se tudi enotnost in skladnost posameznih brazd. Vsa plužna telesa morajo rezati enako globoke in enako široke brazde po celotni dolžini in širini parcele. Enakomerno široke in globoke ter sklenjene brazde omogočajo hitro pripravo enakomerno globokega setvišča, ki je pogoj za enakomerno globino setve.

 VHODI IN IZHODI

Lemež prednjega plužnega telesa mora pričeti orati na začetku parcele, pri izhodu pa mora lemež zadnjega plužnega telesa zapustiti zemljo na koncu parcele. Z nagibom pluga lahko dosežemo, da na tem mestu začnejo in končajo z oranjem tudi ostala plužna telesa. Pomembno je, da se čim prej doseže določena globina oranja in da se orje čim dlje v določeni globini tudi pri izhodu. Pri tem mora biti naleglost brazd čim boljša. Tako vhodi kot izhodi morajo biti čim bolj izenačeni med seboj. Ne smejo biti »peglani«. Zaključek oranja, ki ga tvori zadnjih šest brazd z obeh strani razora, mora biti raven in vzporeden s krono. Videti se sme samo ena sled traktorskih koles. Zadnja brazda mora biti čim bolj enakomerna v primerjavi z ostalimi. V razoru ne sme ostati raztresena zemlja. Smer zadnje brazde mora biti obrnjena h kroni. Razor ne sme biti zoran globlje, kot je orana ostala parcela. Širina razora ne sme presegati širine oranja enega plužnega telesa. Stena zadnje brazde mora biti prilegla k predhodni brazdi, lepo vidna brez vidne stopnice. Velikost zadnje brazde mora dati videz enakosti z ostalimi brazdami.