Po državah EU so se intenzivno začele razprave o novi gozdarski strategiji EU. V začetku oktobra je na temo prihodnosti gozdov na ravni EU avstrijska ministrica, pristojna za gozdarstvo, Elisabeth Köstinger na Dunaju organizirala srečanje ministrov držav članic EU, bogatih z gozdovi. 11 držav članic EU (Nemčija, Francija, Finska, Švedska, Slovaška, Avstrija, Estonija, Latvija, Madžarska, Poljska in Romunija) je podpisalo skupno deklaracijo in jo posredovalo Evropski komisiji. Slovenija se podpisu deklaracije ni pridružila z obrazložitvijo, da kot predsedujoča Svetu EU ohranja nevtralnost. Vzporedno s konferenco ministrov je na Dunaju potekala tudi konferenca združenj lastnikov gozdov Evrope.

Med prvimi so se na Gozdarsko strategijo EU 2030 (strategijo) po posvetu v Salzburgu odzvali Nemški gozdarski svet (DFWR), Avstrijska kmetijska zbornica (LKÖ) in platforma Forst Holz Papier (FHP), ki združuje avstrijsko gozdarstvo, lesno industrijo ter industrijo papirja in celuloze, torej praktično celotna avstrijska gozdna lesna veriga. Že konec avgusta pa sta ob skupnem srečanju nemška zvezna ministrica za prehrano in kmetijstvo Julia Klöckner in njena avstrijska kolegica Elisabeth Köstinger podpisali skupno izjavo o usmeritvi nove strategije. Zavzemata se za gozdno strategijo, ki smiselno obkroža in dopolnjuje gozdno politiko držav članic, vendar je ne nadomešča. Sedanji predlogi Komisije EU za prevzem suverenosti pri načrtovanju gozdov in zagotovitev centralno zavezujočih smernic pa odločno zavračata. Tudi Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) in Zveza lastnikov gozdov Slovenije (ZLGS) opozarjata, da predlagana strategija ne izkorišča priložnosti, ki jih nudi gozdarstvo v boju proti podnebnim spremembam. Še več, omejuje se gospodarjenje z gozdom, namesto da bi spodbujala rabo lesa. Lastniki gozdov se zato sprašujejo, ali so gozdovi še v njihovi lasti.

Evropski in slovenski lastniki gozdov o novi strategiji

Predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren, ki se je udeležil Konference EU lastnikov gozdov na temo nove strategije, je za Kmečki glas povedal: »Sodelovala so vsa združenja lastnikov gozdov in zemljišč Evropske unije. Povabljeni smo bili tudi predstavniki ZLGS in KGZS iz Slovenije. Izhodiščne točke konference so bile: Pristop v strategiji ne ustreza dejanskim razmeram na terenu; Manjka ekonomski pomen gospodarjenja, gozdarstva in lesa; Strategija ne zagotavlja skladnosti politik, s tem pa sektorju ne bo pomagala doseči vseh ciljev. Strategija za to potrebuje temeljita pojasnila in razlago pred nadaljnjo uporabo in izvajanjem. V zaključkih konference smo lastniki gozdov EU v Deklaraciji pripravili štiri ključne zahteve do Evropske komisije: Vzpostavijo in pripravijo naj se novi kazalniki EU glede pragov in razponov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, nova shema EU za prostovoljno približevanje k »closer-to-nature« gospodarjenju z gozdovi, razvoj plačil za ekosistemske storitve in novi zakonodajni predlog glede opazovanja gozdov, zbiranja podatkov in poročanja o njih.«

Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije

Slovenija ni izkoristila možnosti

Ob bok konferenci je avstrijska ministrica Elisabeth Köstinger na isto temo organizirala in gostila 12 ministrov (najbolj gozdnatih držav EU), pristojnih za gozdarstvo, med njimi tudi slovenskega. Ministri 11 držav članic EU so na Dunaju podpisali tudi DEKLARACIJO in jo posredovali Evropski komisiji. Žal je Slovenija ni podpisala in o tem Hren pravi: »V ZLGS ocenjujemo, da Slovenija v primeru dunajskega srečanja ministrov 12 najbolj gozdnatih držav v EU, ki ga je gostila avstrijska ministrica, kot povabljena država ni bila zavezana k nevtralnosti. S tem Slovenija ni izkoristila možnosti in jasno stopila na stran isto razmišljajočih držav EU glede trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in nove strategije. Slovenski lastniki gozdov, združeni v ZLGS, upamo, da bodo EU, predvsem pa slovenski odločevalci znali poiskati ravnotežje med okoljskimi zahtevami nove strategije in uspešnim trajnostnim gospodarjenjem z gozdovi, ki prinaša dohodek lastnikom gozdov za dostojno preživetje na podeželju. Primer »Dunajskega dogodka« pa jasno pokaže, da nam v Sloveniji še veliko manjka pri sodelovanju ključnih deležnikov v gozdarstvu, zato se bo celotni gozdarski sektor razvijal počasneje, kot bi se sicer. Pri celotni organizaciji v Avstriji se je jasno pokazalo, da ko gre za tako pomembno temo, hitro vsi skupaj popolnoma strnejo vrste: Ministrstvo pristojno za gozdarstvo, vsa združenja lastnikov gozdov in združenja lesnega sektorja.

Proti omejitvam gospodarjenja z gozdovi in proti omejitvam lastninskih pravic

»Evropski in slovenski lastniki gozdov smo pričakovali, da bo cilj Evropske gozdarske strategije izboljšanje stanja v gozdovih in njihova večja odpornost na podnebne spremembe. Žal so se pričakovanja izjalovila,« pravi Hren in dodaja: »Po mnenju ZLGS in mnenju KGZS nova strategija načrtuje opuščanje gospodarjenja z gozdovi in dodatno omejuje lastninske pravice. Predvideno omejevanje gospodarjenja z gozdovi bo ustavilo razvoj gozdne lesne panoge in zmanjšalo rabo lesa v izdelkih in stavbah. To tudi ni v skladu z Evropskim zelenim dogovorom. Lastniki gozdov se zaradi pomanjkanja časa in zakonodajnih ovir že zdaj težko odločamo za sadnjo in izvajanje nege v gozdovih, nova gozdarska strategija pa bo lastnike dodatno odvrnila, da bi vlagali v gozdove. Ni namreč jasno, ali bomo lahko prirastel les sploh prodali ali pa ga bomo morali zaradi evropskih zahtev pustiti v gozdu. Dobro stanje gozdov lahko zagotovimo le z aktivnim gospodarjenjem in s tem posredno tudi z aktivnim nenehnim ponorom CO2. Negospodarjeni gozdovi so ob podnebnih spremembah tudi veliko bolj nestabilni in podvrženi škodljivcem, ujmam in požarom. Dunajsko deklaracijo smo podpisale vse organizacije evropskih lastnikov gozdov. V njej pa sporočamo zaskrbljenost nad evropsko gozdarsko strategijo in jo označujemo kot nezadostno ter neusklajeno. Ključna vprašanja, za katera zahtevamo dodatno razlago in razpravo, se nanašajo na nove evropske indikatorje za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, novo EU certifikacijo gospodarjenja z gozdovi, plačila za ekosistemske storitve in nadomestila za omejevanje gospodarjenja. Ovire pa vidimo tudi v: Reviziji direktive o obnovljivih virih (RED III), ki predvideva prepoved pridobivanja biomase iz gozdov z naravno drevesno sestavo; Reviziji direktive LULUCF o rabi tal in spremembi rabe tal, ki omejuje gospodarjenje z gozdovi tako, da predpisuje normativno količino sečnje na okvirno 70 % prirastka; Strategiji EU o biodiverziteti, ki predvideva 10 % negospodarjene površine v državi oz. 1/3 Nature (v Sloveniji je polovica gozdov pod Naturo 2000) in v EU Uredbi o taksonomiji, ki določa pogoje za okolju prijazne investicije in ki zahteva več od smernic za trajnostno gospodarjenje z gozdovi, sprejetih pod okriljem Forest Europe.«

Dodatna opozorila slovenskih lastnikov gozdov

»V Sloveniji se je lesna zaloga v zadnjih 20 letih povečala za več kot 10 %, sečnja pa močno zaostaja za načrtovano in bo letos dosegla le okoli polovico letnega prirastka. V slovenskih gozdovih bi morali za zagotavljanje stabilnosti gozdov in njihovega hitrejšega prilagajanja na podnebne spremembe povečati sečnjo, sadnjo in nego ter organizirati gozdarstvo tako, da bi spodbudili gospodarjenje v zasebnem sektorju. Slovenski lastniki gozdov pa dodatno opozarjamo, da se na nacionalni ravni ključnih težav zasebnih lastnikov še ni začelo reševati. Slovenski lastniki gozdov zato od vlade pričakujemo več aktivnosti in sistematično izvajanje gozdnega dialoga v delovnih skupinah, delavnicah in okroglih mizah, kjer bi se iskale in sprejele tudi rešitve za boljšo podporo ter razvoj zasebnega sektorja gozdarstva. Manjka tudi jasna in bolj dosledna politika razvoja gozdnega lesnega sektorja, ki mora biti v sožitju z zasebnim gozdarstvom. Ob odsotnosti nacionalnih razvojnih ciljev se bojimo, da bo Evropska gozdarska strategija le ovira in ne priložnost za trajnosten in sonaraven razvoj Slovenije.«