Občina Odranci je pred leti s projektom Turistična in kulturna infrastruktura v Odrancih postavila tudi muzej žganjekuhe, ki so ga zgradili ob potoku Črnec in je del Centra kulturne dediščine. Muzej je pravzaprav prava »žganjarna«, v kakršnih so nekoč Odrančani kuhali žganje za svoje potrebe. Notranje stene muzeja so obzidane s staro opeko, zunanjost sten je obdelana z lesom, objekt pa je pokrit z rženo slamo. V notranjosti sta dva kotla za žganjekuho, 50- in 80-litrski, lesene posode za ohlajanje žganja, miza in stoli. Ob obisku v odranski žganjarni sta mojstra žganjekuhe kuhala žganje iz grozdnih tropin, last Društva vinogradnikov in sadjarjev Odranci. Žganje bodo porabili za promocijske namene. Največjo težo v muzeju ima Dejan Celec kot upravitelj muzeja in žganjekuhe in je v Društvu vinogradnikov in sadjarjev Odranci zadolžen za žganjekuho, tokrat pa mu je pomagal Martin Kociper. Žganjekuha je zahteven proces. Ves čas je treba kuriti in paziti, da se vsebina v kotlu ne prežge. Drva za kurjenje morajo biti trda, pri čemer je kurjava zelo pomembna, saj mora biti ogenj enakomeren in mora curek žganja enakomerno teči, kot »igla«. Na koncu pa se žganju za uporabo izmeri stopnja alkohola. Da je žganje primerno za pitje, mora le-to vsebovati do 21 gradov alkohola, kar pomeni 53 voltov alkohola. Če pa je premočno, se lahko razredči z destilirano vodo. Prikaz žganjekuhe v muzeju žganjekuhe je dvakrat na leto. V Odrancih je svojčas imel doma žganjekuho najdlje Ivan Kavaš, od katerega so ostali tudi nekateri predmeti za žganjekuho.

Jože Žerdin