Slovenija sicer velja za eno najbolj gozdnatih držav Evrope, a je ob tem potrebno poudariti, da razpolaga le z okrog enim odstotkom evropske lesne zaloge. Žal pa je za slovensko gozdno lesno verigo od gozdne mladike do končnega izdelka značilna tudi izjemna posestna razdrobljenost, nepovezanost lastnikov pri gospodarjenu z gozdovi, kaotičen trg z gozdnimi lesnimi sortimenti in v zadnjih tridesetih letih propadlo lesno predelovalno industrijo. Nekaj bolje se piše pod okriljem panožnega združenja SLOLES primarni predelavi lesa, žagam, ki pa močno čutijo posledice prej naštetega. Eden od svetlih zgledov, primerov dobrih praks, pa je zagotovo primer KGZ M SORA Žiri in njenega podjetja M SORA ter KGZ Škofja Loka, ki s svojimi zaposlenimi in svojim članstvom tvorijo gozdno lesno verigo od debla do končnega izdelka.

Kot nam je povedal Mitja Vodnjov direktor sedanje Kmetijsko gozdarske zadruge z.o.o. Škofja Loka, ima ta svoj začetek leta 1899 v takrat ustanovljeni Mlekarski zadrugi v Škofji Loki. Takrat je bila to majhna zadruga z 11 člani. Kasneje na Loškem nastalo še 19 manjših kmetijskih zadrug, ki so se nato združile v tri – v KGZ Blegoš v Gorenji vasi, KZ Škofja Loka in KGZ za Selško dolino na Češnjici. Ko je leta 1963 izšel Zakon o gozdovih in so se gozdarske dejavnosti odcepile od zadrug in prenesele na Gozdno gospodarstvo Kranj, so te zadruge oslabele. Zato so se istega leta združile v eno zadrugo Kmetijsko zadrugo Škofja Loka, ki deluje še danes.  Trenutno ima okrog 500 članov in okrog 100 zaposlenih delavcev. »Poleg odkupa kmetijskih pridelkov in lesa se ukvarjamo še s trgovino in mlekarstvom. Imamo 10 prodajaln, ki kupcem nudijo prehrambene izdelke ter vse za kmetijstvo in gradbeništvo,« pravi Vadnjov in dodaja: Ker nam je prvenstveni cilj pospeševanje gospodarskih koristi svojih članov z dejavnostjo odkupa pridelkov, mleka, živine in lesa praktično ne ustvarjamo dobička, tega dosegamo v ostalih dejavnostih zadruge.  V zadnjih letih smo veliko vlagali v obnovo in posodobitev trgovin ter mlekarne. S svojo dejavnostjo pokrivamo Škofjeloško področje ter Poljansko in Selško dolino. Pod našim okriljem delujejo blagovne znamke: Loška mlekarna, Domači kotiček, Mesnine Bohinja in Loške mesnine. Zadruga je tudi večinski lastnik Loških mesnin in podjetja Arvaj ter eden od največjih odkupovalcev živine v Sloveniji.

Na temelju leta 1948 ustanovljene Kmetijske nabavno prodajne zadruge Žiri pa deluje današnja zadruga M SORA. Kot pravi njen direktor Aleš Dolenc je s postavitvijo prve tračne žage v letu 1953 in leta 1985 s priključitvijo Mizarskega podjetja Žiri zadruga pričela s pomembno proizvodno dejavnostjo. »V letu 1990 je zadruga začela tudi z veleprodajo stavbnega okovja in to nadgradila v letu 2000 z nakupom podjetja Norica iz Radovljice«, pravi Dolenc in dodaja: »Pomemben mejnik je bil storjen v letu 2006 z ustanovitvijo novega podjetja,  delniške družbe, M SORA d.d. z namenom uspešnega razvoja lesne in trgovske dejavnosti. Družba je bila ustanovljena kot socialno podjetje na temeljih zadružništva. V letu 2009 je bila ustanovljena tudi lastna Razvojno raziskovalna skupina M SORA in kasneje še podjetja v tujini tako za prodajo oken kot za prodajo stavbnega okovja in materalov za izdelavo oken.

OD PANJA DO ŽAGE – LOŠKA ZADRUGA

»Z odkupom lesa se zadruga ukvarja od l. 1987, ko je ponovno pridobila dovoljenje za to dejavnost«, nam je povedal vodja odkupa lesa Jernej Nastran in dodaja: »Zadruga se ne omejuje samo na odkup na področju Selške in Poljanske doline, okolice Škofje Loke ter Žirov, kjer sicer odkupimo največ lesa, ampak ga nekaj odkupimo tudi na širšem območju Slovenije. Preko celega leta od lastnikov gozdov ob kamionskih cestah odkupujemo hlodovino iglavcev (smreka, jelka , bor macesen), hlodovino listavcev (bukev, hrast, jesen ), brusni les (smreke in jelke), celulozni les iglavcev, goli bukve in ostalih trdih ter mehkih listavcev in kostanjeve drogove. Odkup izvajajo naši odkupovalci lesa, storitve prevoza pa nam izvajajo zasebni prevozniki, s katerimi imamo sklenjene dolgoročne pogodbe in so za to storitev primerno opremljeni in usposobljeni. Za potrebe sortiranja in skladiščenja gozdnih sortimentov imamo več skladišč, ki nam omogočajo, da od vsakega dobavitelja, ki nam les ponudi v odkup, le-tega lahko hitro odpeljemo in ga tam zbiramo ter pripravimo za prodajo. Občasno – odvisno od tržnih razmer in primernosti časa za posek- odkupujemo tudi hlodovino drugih listavcev ( javor, brest, kostanj, oreh, češnja, hruška, lipa, jelša). Letno odkupimo nekje od 50 do celo 90 tisoč m3 lesa.«

Trg lesa obrnjen na glavo

»V začetku letošnjega leta so se cene lesa na avstrijskem trgu sicer nekoliko dvignile,« pravi Nastran in dodaja: »Že konec lanskega leta namreč niso bile ravno briljantne, po mili zimi in za sečnjo relativno ugodnem vremenu pa se je situacija v dveh tednih v januarju obrnila na glavo. V drugi polovici januarja so avstrijski kupci, ko so videli, da tedensko dobivajo večje količine kot je to navedeno v pogodbah, že začeli omejevati dobave. Na avstrijskem trgu so se s tamkajšnjimi kupci do tedaj podpisovale 3 mesečne (kvartalne) pogodbe v katerih se opredeli tudi dinamika dobav. V začetku marca, ko smo že izpolnili pogodbeno dobavo pa so nadaljnjo dobavo popolnoma ustavili. Računali smo, glede na pretekla leta, da bomo v začetku marca sklepali nove pogodbe za naslednji kvartal a se enostavno na to temo niso želeli več pogovarjati. Nam pa so se zaloge lesa, kakršnega potrebuje avstrijski trg, povečale že na dobrih 1.300 m3. Šele nekje v aprilu smo se uspeli dogovoriti za prodajo dela te količine, a so cene padle za okrog 15 evrov po m3. S tem smo si ustvarili kar nekaj izgube. Glede na nastalo situacijo so tudi lastniki gozdov prenehali s sečnjo in preko leta smo zato prodali le še količine, ki so bile že posekane in jih je bilo potrebno spraviti na trg, sicer bi jim padla kvaliteta in bi izgubili še tisto nekaj vrednosti kar je je bilo možno iztržiti na trgu. V zadnjega pol leta smo zaradi izjemno nizkih cen opravili le za dober povprečen mesec prometa. Tako smo v 6 mesečnem obdobju odkupili le okrog 1000 m3 lesa, za primerjavo v rekordnem letu 2016 ko smo odkupili 90.000 m3 lesa smo v najboljšem mesecu odkupili 1100 m3 lesa.«

V sodelovanju je sigurnost

»Dobrih deset let je odkar smo se z zadrugo M SORA Žiri dogovorili za sodelovanje. Njihov odkupovalec lesa je sicer še vedno zaposlen v zadrugi M Sora, a jaz ga kot vodja odkupa pri Loški zadrugi obravnavam kot svojega, kot da je moj delavec. Takrat smo se dogovorili, da nam je M SORA proti najemnini odstopila tudi prostor za deponijo lesa. Način sodelovanja je v obojestransko zadovoljstvo danes še vedno enak, kot smo se dogovorili pred desetletjem. Prednost tega sodelovanja ni le v večjih količinah skupnega odkupa, temveč tudi v boljši izbiri in pripravi sortimentov. M SORA, ki odkupi del hlodovine, namreč za proizvodnjo oken potrebuje visoko kvaliteto lesa. Za izdelavo elementov, lepljencev, iz katerih se potem izdelujejo okna, je primernih le okrog 10 do 15 odstotkov hlodovine smreke. M SORA sicer odkupi tudi nekaj manj kvalitetne hlodovine, vendar v manjši količini, ki jo porabi za izdelavo embalaže za transport svojih izdelkov. 

Moram pa ob vsem tem poudariti, da je zmotno mišljenje javnosti, da se v tujino prodaja najboljša hlodovina. Najboljša hlodovina se vsa predela doma, pretežno za elemente za izdelavo stavbnega pohištva in ostalega pohištva. Srednji kvalitetni segment, ki ga je v strukturi hlodovine okrog 50%, pa se prodaja večinoma v Avstrijo, kjer ga njihova industrija porabi za izdelavo gradbenega konstrukcijskega lesa (konstrukcijskih lepljencev). Te industrije žal v Sloveniji nimamo, oziroma jo imamo le za vzorec. Slabšo kvaliteto lesa, primerno za izdelavo embalaže, pa se tudi po večini porabi doma. Na našem območju je kar nekaj tovrstnih obratov.  Letošnjo pomlad smo sicer na zalogi imeli kar velik delež najboljše hlodovine a zaradi izbruha korona virusa, tudi nejasnosti na trgu  končnih izdelkov, so imeli kupci očitno zaradi zmanjšane proizvodnje, skladišča polna. Takrat smo svoje kupce opozarjali, da se bodo količine najboljše hlodovine v bližnji prihodnosti zmanjšale zaradi zmanjšanja sečnje v novih okoliščinah. Namreč v povprečju je v gozdnih sestojih na našem območju odkupa le do 20% takšne hlodovine v posameznih pa lahko tudi nič. Vzrok za cenovna nihanja pa so predvsem vse pogostešje vremenske ujme in izbruhi podlubnikov. Tam kjer se zgodi ujma ali izbruh podlubnikov, tam so potem največji kupci lesa. Predvsem kupci lesa srednje in slabše kvalitete, ki  vedno iščejo les po najnižji možni ceni. Vse kar sem doslej povedal, velja za iglavce. Delež vsega odkupa listavcev pa je recimo v lanskem letu znašal le dobrih 7 odstotkov odkupljenega lesa in to pretežno bukovine, nekaj hrasta in javorja.«

Gozdovi potrebujejo več nege

Jernej Nastran je v odkup lesa in na splošno v gozdarstvo vpet že zelo dolgo časa in kot pravi je bilo nekdaj v gozdovih opravljene precej več nege, posledično pa je bil do današnjih dni tudi delež najboljše hlodovine večji. »Mislim, da je država nekoč bolj vzpodbujala negovalna dela, kot danes. Je pa res, da imamo vse več lastnikov gozdov, ki žive po mestih in svojim gozdovom namenjajo premalo pozornosti. Pravzaprav pa v današnjem času tudi kmetom, če ravno ne živijo pretežno od gozda, zmanjkuje časa in sredstev za nego gozda. Kar pa se našega območja tiče, pa moram reči, da so lastniki v veliki večini nadpovprečno skrbni gospodarji svojih gozdov. V svojem naboru dobaviteljev imamo kar dve tretjini oziroma tam okrog 500 do 600 takšnih, ki v svojih gozdovih opravljajo redno vsakoletno sečnjo. Od teh jih je že tudi okrog 100 v sistemu certificiranih gozdov PEFC. Stroške certificiranja rednim dobaviteljem poravnamo mi. V trenutni situaciji na trgu kupci sicer ne zahtevajo tega certifikata, so ga pa že zahtevali v preteklosti. Tudi cena lesa je trenutno v vsakem primeru enaka. Le en kupec iz Italije ponuja en evro več po kubičnem metru za certificiran les. Ker se v tem času izteka pet letno obdobje veljavnosti certifikata pa v vsakem primeru lastnikom priporočamo ponovno certificiranje, ki je relativno enostavno in cenovno sprejemljivo in ga lahko lastniki opravijo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.«

OD ŽAGE DO NAJBOLJŠEGA OKNA – M SORA

»Danes je naša najbolj poznana dejavnost mizarstvo, izdelava oken«, nam pove direktor M SORA Aleš Dolenc in dodaja: »Kar se tiče izdelave oken se trudimo, da je ves les slovenski in da je večina lesa lokalnega izvora od naših kmetov in naših zadružnikov. Vmes se sicer zgodi, da ta les zamenja lastnika, ker imamo tu lokalnega proizvajalca elementov, lepljencev, od katerega jih odkupujemo, kmetje pa njemu preko KGZ Škofja Loka prodajajo les. Odkup lesa gre preko Loške zadruge, saj bi bila količina okrog 15.000 m3 letnega odkupa za naš samostojni odkup nesmotrna. Prihodnji razvoj podjetja M SORA bo temeljil predvsem na dveh stebrih: Stavbnem okovju skupaj z Norico, kjer želimo prodajno funkcijo nadgraditi s svetovanjem in servisom; Mizarstvu, kjer želimo razviti, izdelovati in tržiti najboljša okna v Sloveniji.V prihodnosti želimo nadgraditi in povezati obe enoti s skupnim inženiringom. Postati želimo najboljši strokovnjak za okna v Sloveniji. Cilj nam je povečati izvoz na švicarski, avstrijski, nemški, francoski in druge trge. Prav tako z nastopi na mednorodnih sejmih želimo pridobiti kontakte novih potencialnih kupcev, arhitektov, pridobiti nove poslovne partnerje in povečati prepoznavnost podjetja na mednarodnem trgu.«

Na temeljih zadružništva

Zadružniškega in delavskega solastništva (socialnega podjetništva) je v razvitem svetu čedalje več, še posebej v skandinavskih državah. Tudi M SORA je zrasla na teh temeljih in o tem Aleš Dolenc pravi: »M SORA d.d. izvira iz zadruge, ki seveda še vedno obstaja in je tudi največji posamični lastnik družbe. Naša zadruga bi bila samo za kmetijski odkup premajna. Če bi se držali le te dejavnosti, bi že zdavnaj propadli. Tako pa nam naša uspešnost na drugih področjih omogoča, da lahko kmetom zaračunavamo pri odkupu minimalne marže, prav tako pri nakupu repromaterialov, vsa naša plačila pa so izvedena točno na rok, ne glede na to, ali je zadruga že prejela plačilo. V ustanovitev delniške družbe pa smo bili prisiljeni, ker kot zadruga nismo imeli enakovrednih pogojev na trgu. Danes se je na srečo položaj zadrug nekoliko izboljšal.Tudi v delniški družbi spoštujemo in negujemo zadružne vrednote. Lastniki delniške družbe smo lahko le zadružniki.  Zadružnike v članstvo sprejema le upravni odbor zadruge. Tu je vgrajena varovalka, da delničar ne more postati nekdo, ki ni zadružnik. V statutu je zapisano, da ima posamični fizični delničar maksimalno 5% delnic. S tem preprečimo koncentracijo lastništva. V naši strategiji imamo zapisano poslanstvo, da je naša največja skrb dolgoročna varnost zadružnikov. Ta pa je odvisna le od našega uspešnega poslovanja. V okviru svojih možnosti skrbimo, da so zaposleni pošteno plačani. Veliko vlagamo tudi v izboljšanje delovnega okolja z modernizacijo proizvodnje. Sofninaciramo športne dejavnosti zaposlenih, izobraževanje, podpiramo šport in kulturo v kraju. Ustvarjen dobiček pa vlagamo nazaj v izboljšanje tehnologije in boljše pogoje dela. Po našem trdnem prepričanju lahko zagotovimo najboljšo socialno varnost naših zaposlenih in kmetov tako, da smo uspešni.«

Proces izdelave oken

»Najbolj enostavno okno ima najmanj osem lesenih  delov, štiri za krilo in štiri za okvir okna,« pravi Aleš Dolenc in dodaja: » V vsakem modelu okna lahko izdelamo variante, od osnovnih enostavnih oken, do dvokrilnh, panoramskih sten v več izvedbah, okenskih sestavov itd, itd. Možnih kombinacij je ogromno. Ko naročilo pride v proizvodnjo, delavec najprej izbere potrebno surovino, to je tro ali štirislojne lepljence (Uporabljamo v glavnem les smreke, macesna in hrasta. Veliko večino lesa dobimo iz gozdov v okolici Žirov) in jih ustrezno sortira. Naloga operaterja je, da pravilno položi lepljenec na linijo in od tu naprej poteka vse avtomatsko. Končni rezultat linije je sestavni del okna, na katerem so opravljene že vse delovne operacije. Seveda je vsak del ustrezno označen, tako da je v nadaljevanju proizvodnje vedno natančno jasno za katero okno gre in za katerega kupca. Sledi ročni pregled vsakega kosa, v primeru, da se je na lesu pokazala kakšna napaka, jo lahko popravimo.  Če popravilo ni smiselno, gre samo ta kos v ponovno izdelavo. Potem posamezni kosi nadaljujejo pot v lakirnico, kjer jih impregniramo, osnovno pobarvamo in končno še polakiramo na robotski lakirni liniji, seveda v skladu z barvo, ki jo je izbral kupec. V M SORI je površinsko zaščiten vsak posamezni del okna in šele po barvanju sestavimo okvir oz.krilo. Na ta način dosežemo, da so naša okna zaščitena tudi znotraj, v spojih, na najbolj občutljivih delih okna. Pod vplivom obremenitev in vremenskih sprememb se namreč lahko spoj zaradi delovanja lesa odpre in vlaga prodira v notranjost nezaščitenega spoja. Sledi faza montaže, kjer okna sestavimo, montiramo okovje, stekla in vse ostalo. Pred zaključkom vsa okna tudi očistimo in pregledamo. Celoten proizvodni proces je v M SORI s pomočjo sistema črtnih kod brezpapirni in v vsakem trenutku sledljiv. Proizvodnja je zelo avtomatizirana. Predstavlja jo t.i. CNC linija, skup osmih strojev, ki so on-line računalniško krmiljeni in popolnoma avtomatizirani. V to je vloženo ogromno dela in znanja. Brez tega avtomatizirana proizvodnja s tako visoko kapaciteto ne bi bila možna. Poleg te linije imamo še dodatni CNC stroj s katerim lahko izdelujemo tudi okrogla okna, vhodna vrata in podobne izdelke. Kljub dosedanji visokotehnološki opremi imamo v načrtu, da s pomočjo robotov avtomatiziramo še določene funkcije, ki so preveč zamudne in za delavce naporne.«  

Za boljši jutri

V današnjem svetu je uspešnost poslovanja pogoj za varnost. Poslovni uspeh pa je seveda odvisen od visoke konkurenčne sposobnosti, ki si jo podjetje lahko zagotovi le s stalnim vlaganjem v strokovno izobraževanje zaposlenih, razvoj novih izdelkov in sodobno tehnološko opremo.  Kot pravi Barbara Šubic v M SORI odgovorna za delo na projektih je ob tem izjemnega pomena biti vključen v mednarodne tokove ne le trga izdelkov temveč tudi znanja in priznavanja kvalitete izdelkov, ki jih proizvajaš. »M SORA ima pridobljenih kar nekaj mednarodnih certifikatov,« pravi Barbara Šubic in dodaja: »Osnovni je oznaka CE. To je kratica francoske besedne zveze “Conformité Européene” (“evropska skladnost”). Z oznako CE podjetje M SORA izjavlja, da naši proizvodi izpolnjujejo bistvene zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, ki jih določa evropska regulativa oz. večina tako-imenovanih direktiv za proizvode. Pridobili smo tudi ift-FEM certifikat s katerim je naše podjetje pridobilo certifikat za izvajanje izračunov toplotne prehodnosti okenskih okvirjev v imenu inštituta ift Rosenheim s profesionalno programsko opremo. Izračun Uf je eden izmed ključnih parametrov pri CE označevanju oken, M SORA pa je prvo in edino podjetje v Sloveniji s tovrstnim certifikatom. Leta 2016 pa je M SORA pridobila NFRC dovoljenje NAMI inštituta, ki je potrdil, da so M SORA produkti primerni za vgradnjo v objekte, kjer je zahtevana višja zaščita proti pregrevanju objektov.«

Projekti in razvoj

Znanje, izkušnje in ideje za nove produkte M SORA pridobiva tudi na osnovi različnih projektov in novih tehnologij. O tem Barbara Šubic pravi: »Septembra 2019 smo začeli s projektom Lesni Feniks v sodelovanju s partnerji; Občino Žiri, RA Sora, Lokatur in Srednjo lesarsko šolo Škofja Loka.  Odslužen les predstavlja grožnjo okolju, saj je lahko kontaminiran zaradi uporabe premazov ali impregnacijskih sredstev. Po drugi strani v industrijskih obratih nastajajo precejšnje količine lesnih ostankov, ki so ne samo okoljsko neoporečni, ampak je v njih les visoke kakovosti. Leseni ostanki in odslužen les predstavljajo surovino, ki v veliki večini primerov konča na odlagališčih ali v domačih in industrijskih pečeh. Cilja pilotnega projekta je iz teh ostankov izdelati nove lesene elemente. Leta 2018 pa se je začel program WOOLF – Les in lesni izdelki v življenjski dobi – s ciljem razviti lesene konstrukcijske in okenske sisteme, ki bodo opremljeni z integrirano novo razvito senzorsko tehnologijo in pametnim IKT sistemom, na podlagi katerih bo omogočeno spremljanje kakovosti lesa in lesenih izdelkov v realnem času, z možnostjo napovedovanja njihove življenjske dobe. Poleg tega pa se izjemno veliko ukvarjamo še s termično modifikacijo lesa in s termografijo po kateri kupci stavbnega pohištva vse več povprašujejo.«