»Varna in kakovostna hrana, ki je pridelana vzdržno in okolju prijazno, je vse večji izziv in hkrati dolgoročni cilj EU. Zato si bo Slovenija z uresničevanjem evropskega zelenega dogovora in reforme skupne kmetijske politike (SKP) prizadevala obravnavati širše vprašanje trajnostne proizvodnje hrane, ki vključuje dolgoročni razvoj podeželja, ekološko pridelavo, ukrepe za obnovitev biotske raznovrstnosti, zagotavljanje dostopa do varne in kakovostne hrane ter izboljšanje položaja kmetov,« je bilo med drugim zapisano v programu slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Kako uspešna je bila Slovenija pri tem, smo se pogovorili s kmetijskim ministrom dr. Jožetom Podgorškom.

»Marsikaj lahko opravijo uradniki, a na koncu mora ključne zadeve “oddelati” minister tako v domači državi kot na mednarodnem političnem parketu,« pravi Podgoršek in dodaja: »V enem stavku bi povedal, da je bilo celotno predsedovanje z vidika našega resorja velik presežek glede na to, kako je Slovenija majhna in koliko ljudi se je ukvarjalo s predsedovanjem.«

 KLJUČNA JE BILA SKP

»Ena ključnih prioritet, ki smo si jih zadali in jo tudi uspešno zaključili, je bil zakonodajni paket skupne kmetijske politike (SKP). Ta del smo pripravili in sprejel ga je tudi Evropski parlament ter Svet ministrov. Tisto, kar se je dogajalo na političnem parketu, je bilo treba na koncu spraviti v dokument, t. i. zakonodajni okvir. In to nam je uspelo. S tem smo zaključili tisto, kar se je od tria Nemčija, Portugalska in Slovenija pričakovalo kot od predsedujočih držav. V času predsedovanja Nemčije smo ob trdih pogajanjih uskladili izhodišča ministrov članic. Slovenija je bila tedaj izjemno aktivna, saj je bil na mizi predlog, s katerim se jaz kot slovenski minister nikakor nisem strinjal. Če bi se v Slovenijo vrnil s prvotnim predlogom, po petih dnevih zagotovo ne bi bil več minister. Takrat nam je ob trdih pogajanjih uspelo z ostalimi ministri uskladiti stališča in ob tem poudariti posebnosti slovenskega kmetijstva, posebej velikega števila majhnih kmetij. Za nekatere predlagane ukrepe smo tako vendarle postavili nekoliko drugačne omejitve oz. smo postali primerljivi z nekaterimi klasičnimi kmetijskimi državami – Francijo, Poljsko ipd. Pomemben korak je naredila tudi Portugalska, ko je dosegla politični dogovor med Evropskim parlamentom in Komisijo ter Svetom. Slovenijo kot naslednjo predsedujočo pa je čakal zakonodajni okvir oz. politični dogovor spraviti v dokument, pri čemer vemo, da države v teh dokumentih praktično spreminjajo besede in stavke. Kajti vsaka beseda ima za nekatere države ključen pomen. In to uskladiti je včasih misija nemogoče.«

 V OSPREDJU JE PREHRANSKA VARNOST

»Že julija smo sprejeli sklepe Sveta na predstavljen akcijski načrt za razvoj ekološkega kmetijstva in ga podprli. Prav tako smo decembra sprejeli sklepe Sveta s soglasjem vseh ministrov, vezane na načrt izrednih ukrepov za zagotavljanje preskrbe s hrano in prehranske varnosti v kriznih časih. Tudi v zvezi s tem smo poudarili, da je prehranska varnost EU izjemno pomembna.

»Naj ob tem dodam še svojo misel: svet postaja večji, kot smo mislili, da je.«

Številne so težave zaradi epidemije, visoke cene goriv, nedavno smo spremljali, kaj se je dogajalo v Veliki Britaniji, ki ima praktično vsega dovolj, a na policah ni bilo hrane, na bencinskih servisih pa ne goriva. Iz preprostega razloga – ker ni bilo šoferjev. Imajo hrano, imajo gorivo in imajo kamione, samo nikogar niso imeli, ki bi to pripeljal na trgovske police. To pomeni, da je prehranska varnost čedalje bolj pomembna in na nivoju EU sem že večkrat poudaril, da je za prehransko varnost Evrope pomembna prehranska varnost vsake države članice. Lokalna oskrba je čedalje bolj v ospredju in je vse pomembnejša. Sam osebno sem dal velik poudarek verigi preskrbe s hrano, saj me kot nekdanjega varuha odnosov to še posebej zanima. Z zanimanjem smo prisluhnili poročilu Komisije o direktivi glede nedovoljenih ravnanj, nedovoljenih trgovskih praksah v verigi preskrbe s hrano. Naj dodam, da je to večina članic že implementirala v svoj pravni red. Tudi Slovenija je to že naredila. Nekaterim članicam to še ni uspelo, a so tik pred tem, nekatere članice pa so sprejele celo strožje zahteve in pogoje, kot so zapisani v sami direktivi. Slovenija je v tem primeru lahko ponosna na svojo zakonsko ureditev s področja verige preskrbe s hrano. Imamo verjetno največ taksonomsko naštetih nedovoljenih ravnanj, imamo varuha kot samostojno inštitucijo, imamo Agencijo za varstvo konkurence (AVK), ki naj bi obvladovala verigo preskrbe s hrano. Na nek način imamo zelo dobro zakonsko podlago, sedaj pa je na vseh deležnikih, da to implementirajo. Pričakujemo bistveno večjo vlogo varuha in AVK, kateri za izvajanje teh nalog ministrstvo za kmetijstvo krije stroške zaposlitve dveh oseb.

Zelo pomembna naloga je bila tudi revizija t. i. tržnih standardov. Leta 2020 smo na Komisijo dali pobudo za označevanje porekla medu v mešanicah medu, za katero smo dobili veliko podporo ostalih članic. Predlagali smo, da je v mešanicah medu treba navajati države porekla, in ne zgolj “znotraj ali izven EU”. Sedaj je ta revizija v teku in pričakujemo, da bo Komisija pripravila zakonodajni predlog že v času francoskega predsedovanja.«

 ZA ENAKOVREDNOST

»V času našega predsedovanja smo izjemno poudarili tudi temo, ki se tiče podeželskih območij. Ob neformalnem srečanju ministrov septembra smo odprli temo izboljšanja dialoga med urbanim in ruralnim, da ne bi prihajalo do konfliktov. Na srečanju ministrov ob robu sejma AGRA pa smo naslavljali vlogo žensk na podeželju in na koncu enovito podprli potrebo po tem, da podeželje z vsemi investicijami pripravimo do tega, da postane prostor, kjer bodo enakovredni pogoji za življenje, delo, zaposlovanje ipd. obeh spolov in vseh starostnih skupin. Skupaj z evropskim poslancem Francijem Bogovičem pa smo tako v Krškem kot na Expu v Dubaju govorili na temo pametnih vasi in investicij. Vasi lahko naredimo učinkovitejše, bivanju in delu prijaznejše ter enakovrednejše za oba spola vseh starostnih skupin.«

ZADNJE ZASEDANJE SVETA ZA KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO

»Na področju ribištva bi poudaril dva izjemna dosežka. Oktobra smo imeli tradicionalna pogajanja za ribolovne kvote v Baltiku, decembra pa pogajanja za ribolovne kvote v vseh ostalih morjih, kjer lovijo evropski ribiči. Uspeli smo najti kompromisni predlog, sprejemljiv za večino držav, le pri Sredozemlju in Črnem morju je ena država glasovala proti. In kaj to pomeni za slovenske ribiče? Slovenija je majhna ribolovna država, a ne glede na to smo ob usklajevanju kvot za Sredozemlje in Črno morje (v tej kvoti je tudi Jadran) za slovenske ribiče ohranili še vedno izjemno visok nivo ulova za pelagične vrste rib, ohranjamo 300 ton letnega ulova, za pridnene vrste (kjer ne gre za tone, temveč ribolovne dni oz. ribolovni napor) pa ohranjamo še vedno 3000 dni ribolovnega napora. To je bistveno več, kot jih slovenski ribiči namenjajo tako pelagičnim kot pridnenim vrstam.«

Slovensko ribištvo ima možnost ulova bistveno večjih količin rib, kot jih ulovimo sedaj.

 O GOZDARSTVU

»Na področju gozdarstva bi poudaril dvoje. Komisija je predstavila novo gozdarsko strategijo EU, v kateri smo po mnenju Slovenije in držav, v katerih je gozdarstvo pomembna panoga, pogrešali večjo zastopanost tretjega stebra trajnostne rabe, in sicer ekonomski vidik in tudi samo vključenost lastnikov gozdov v proces nastajanja te strategije. Pri nas in v nekaterih drugih državah so gozdovi praktično zreli in je lesna zaloga na nivoju okoli 320 m3/ha. To je že neka zgornja meja in v teh gozdovih je treba skrbeti za sečnjo in obnovo, tudi z vidika ponora CO2. Če namreč prenehamo z aktivnim gospodarjenjem in sečnjo, obstaja tveganje, da bodo ti gozdovi postali vir izpustov in ne ponora CO2. To smo v razpravah tudi poudarili.

Slovenija je povedala svoje mnenje, a kot predsedujoča deklaracije ni podpisala, ker se predsedujoči nikoli ne postavlja na stran enih ali drugih držav.

Druga vsebina je zakonodajni predlog o deforestaciji, degradaciji in nezakoniti sečnji gozdov. V Evropi še nimamo težav z deforestacijo gozdov, površine se nam celo povečujejo in nova strategija gozdov v EU predvideva nadaljnje povečevanje. V Sloveniji praktično nimamo več površin za širjenje gozdov, nasprotno pa v nekaterih državah, recimo Nizozemska, obstaja želja po povečanju gozdnatosti. Ko govorimo o deforestaciji, pa imamo v mislih tretji svet ter Ameriko in Azijo, kjer ogromne površine gozdov izginjajo tudi zaradi kmetijstva. Bolj kot zaradi izrabe lesa se tam deforestacija dogaja zaradi pridobivanja novih njivskih površin, predvsem za pridelavo soje in nekaterih palmovih olj. Ministri ta predlog Komisije podpiramo, saj menimo, da mora Evropa kot ekonomsko pomemben uvoznik teh surovin vztrajati na globalni trajnostni pridelavi.

Na treh zasedanjih smo se pogovarjali tudi o problemu visokih cen energije in repromateriala za kmetijstvo, pa o težavah v verigi preskrbe s hrano ipd., še zlasti o težavah v prašičereji. Celotno predsedovanje jemljem kot presežek, za katerega na začetku ni nihče verjel, da bomo prioritete, ki smo si jih zadali, tudi udejanjili. Večina je zaključena, odprli pa smo tudi nove teme. Zelo sem zadovoljen z ekipo na našem ministrstvu in ekipo, ki je bila v Bruslju, saj so se vsi dokazali kot izjemen tim, ki je bil kos tudi najtežjim vprašanjem.«