Savinjska dolina leto dni po poplavah

Minilo je leto dni od katastrofalnih poplav v Savinjski dolini. Takrat smo obširneje poročali tudi o popolnoma uničeni ter z nekaj metri na debelo z gruščem zasuti kmetiji Nejca Zagra iz Savine, Ljubno ob Savinji. Nejca smo obiskali tudi te dni. Leto dni po naravni katastrofi se je intervencija po rekordnih poplavah sicer končala konec junija, sanacija pa se do danes dejansko še niti začela ni.

»V bistvu vse stoji, vse je zaenkrat zgolj v čakanju. Od države smo doslej prejeli tisto prvo pomoč prek rdečega križa, polovico ocenjene vrednosti uničenih strojev in nekaj za škodo na kmetijskih objektih. Za škodo na kmetijskih zemljiščih smo oddali vlogo na razpis 5.02, na razpis za kmetijske stroje smo ta teden poslali še dopolnitev. Zaenkrat je to vse. Živimo še vedno v prijateljevem vikendu in izgleda, da bomo še kakšno leto. Sicer smo že začeli z gradnjo nove hiše. Agencija za vode je potrdila, da nova lokacija ni poplavno in plazovito ogrožena, in smo v postopku spremembe podrobnega prostorskega načrta. Imeli smo cenitev porušene hiše, s katero smo sicer zadovoljni, kdaj bo izplačana odškodnina in kdaj bodo pridobljeni vsi papirji za novo, pa mi nihče ne zna povedati. Sanirali smo že nekaj kmetijskih površin, a nam vreme nagaja – ponavljajoča neurja jih poškodujejo, suša pa posmodi. Živine še nimamo, saj nimamo dovolj krme. Nekaj krme smo uspeli pridelati na najetih kmetijskih zemljiščih, ki niso bila tako uničena kot naša. Oktobra ali novembra dobimo nova teleta,« je povedal Nejc Zager.

ODLOK, KI JE PRINESEL KORISTI LE IZBRANCEM

To »čakanje« je prisotno v celotni Savinjski dolini. Kot so nam povedali še mnogi kmetje na tem območju, jih je po njihovem mnenju najbolj prizadel nepošten Odlok o zagotavljanju nujne finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode na kmečkih in poslovnih stavbah ter kmetijskih zemljiščih zaradi poplav in plazov avgusta 2023, ki je bil objavljen 1. 3. 2024. Med pogoji za pridobitev pomoči je zahteval vsaj 100.000 evrov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva. Takšnih kmetij pa je na tem območju izjemno malo.

Zato smo kmetijsko ministrico prejšnji teden vprašali:

• Zakaj je bil postavljen pogoj »vsaj 100.000 evrov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva«, ko pa vemo, da na primer v Zgornji Savinjski dolini kmetije, ki bi izpolnjevale ta pogoj, lahko preštejemo na prste obeh rok.

• Je bil odlok s takšnim pogojem zavestno pisan z namero pomoči točno določenim subjektom?

• Kmetijske organizacije so temu pogoju nasprotovale. Zakaj jih niste upoštevali?

• Zakaj ste se odločili pomagati največjim, ki bi konec koncev škodo mnogo lažje sanirali z manj pomoči kot tisti manjši, ki praga 100.000 evrov ne dosegajo, so pa prav tako pomembni za preživetje slovenskega naroda in za slovensko državo?

• Se vam zdi pravično pomagati najbogatejšim, povprečne in tiste, ki imajo najmanj, pa pustiti na cedilu?

ODGOVOR PR SLUŽBE MKGP

Prejeli smo le odgovor na prvo vprašanje, na preostala pa ne. Zato objavljamo le skrajšan odgovor na prvo vprašanje:»Kmetije, ki so utrpele škodo po poplavah in zemeljskih plazovih avgusta 2023 in ne dosegajo 100.000 evrov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva, so že decembra 2023 prejele odločbe po Odloku o zagotavljanju nujne finančne pomoči za ublažitev premoženjske škode po poplavah. Po tem odloku so bila upravičencem namenjena sredstva iz “kmetijske rezerve” v višini 1,2 milijona evrov (sredstva EU) in do 2,4 milijona evrov iz proračuna Republike Slovenije. Izplačila po tem odloku so bila v skladu z uredbo izvedena do 31. januarja 2024.

Navedeni pogoj 100.000 evrov standardnega prihodka je zasledoval namen, da se s pravno podlago zagotovi finančno pomoč tistim kmetijskim gospodarstvom v Sloveniji, ki imajo pomembnejšo vlogo na trgu s kmetijskimi proizvodi in katerim bi se nastala škoda na kmečkih in poslovnih stavbah ter kmetijskih zemljiščih lahko odrazila celo v prenehanju opravljanja kmetijske dejavnosti. To pa bi lahko povzročilo motnje v delovanju trga določenih kmetijskih proizvodov in tudi pomembneje negativno vplivalo na samooskrbo s kmetijskimi proizvodi v Sloveniji.

Odprava posledic škode na kmetijskih zemljiščih sodi v okvir škod na stvareh. Za odpravo posledic škode na stvareh je v skladu z Zakonom o odpravi posledic naravnih nesreč pristojno Ministrstvo za naravne vire in prostor. Zaradi izjemnega obsega škod na kmetijskih zemljiščih po poplavah 2023 pa se je tudi kmetijsko ministrstvo vključilo v odpravo posledic škode.

Oba odloka sta bila predhodno usklajevana s kmetijskimi organizacijami. Ministrstvo je pri tem zasledovalo že prej opisan namen in poskrbelo, da se poleg dodelitve nujne finančne pomoči omogoči kmetijskim gospodarstvom tudi dostop do sredstev za sanacijo in/ali obnovo iz različnih ukrepov. Kmetijam, ki so utrpele škodo po poplavah in zemeljskih plazovih iz avgusta 2023 in ne dosegajo 100.000 evrov standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva, so in tudi še bodo na voljo sredstva iz različnih ukrepov po različnih pravnih podlagah.«

Marca 2024 sta tako bila objavljena dva razpisa Programa razvoja podeželja 2014–2020, in sicer: Javni razpis iz podukrepa M05.2 in Javni razpis iz podukrepa M04.1.