Od ustanovitve Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (Sklad) leta 1993 do leta 2010 je bilo v različnih časovnih obdobjih sprejetih več zakonov ali dopolnitev že obstoječih, ki dajejo občinam možnost neodplačne pridobitve določenih zemljišč, s katerimi upravlja Sklad.

Gre za zemljišča, ki jih je Sklad ob ustanovitvi na podlagi zakona o Skladu pridobil od različnih upravljavcev takratne družbene lastnine (kmetijska podjetja, gozdna gospodarstva, zadruge, ostala podjetja, drugi). Za ta namen se z občinami sklepajo pisne pogodbe, ki so nato podlaga za prepis lastninske pravice v zemljiški knjigi iz Republike Slovenije na občino. Neodplačen prenos je možen samo v primerih, da so takšna zemljišča predhodno pravno urejena, torej je v zemljiški knjigi vknjižena lastninska pravica v korist Republike Slovenije, Sklad je v uradnih evidencah GURS-a evidentiran kot upravljavec in zemljišče vodi v svojemu registru osnovnih sredstev. Pred sklenitvijo pogodbe mora občina izdati tudi ustrezno potrdilo o namenski rabi, iz katerega nedvoumno izhaja, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za neodplačen prenos.

Med zemljišča, ki jih Sklad neodplačno prenaša na občine, sodi del stavbnih zemljišč, občinske poti in ceste, na katerih se je odvijal promet na dan 11. 3. 1993, zemljišča, na katerih so grajena vodna zajetja, del zemljišč, ki so bila pred podržavljenjem v lasti agrarnih skupnosti ali pa so bila na dan 6. 4. 1941 že v lasti občin, ter del zemljišč, ki so bila po zakonu o športu opredeljena kot športni objekt občinskega pomena. Število sklenjenih pogodb o neodplačnih prenosih zemljišč iz Sklada na občine na letni ravni je veliko in se bistveno ne spreminja oz. zmanjšuje.

V letu 2020 je bilo z občinami sklenjenih 275 pogodb za 101,59 ha zemljišč, v letu 2021 pa je bilo do sedaj pripravljenih že 257 pogodb za 170,36 ha. Od teh je največ pogodb sklenjenih za stavbna zemljišča ter občinske ceste in poti (približno 85 % vseh pogodb).

ZA RAZVOJ LOKALNIH SKUPNOSTI

Pri neodplačnih prenosih se večkrat pojavljajo primeri, da je potrebna predhodna geodetska odmera, ker je samo del zemljišča predmet prenosa na občino, preostali del pa ostane v lasti Republike Slovenije in v upravljanju Sklada, kar postopke prenosa zelo podaljšuje. V nekaterih primerih Sklad nosi stroške parcelacij oz. jih sofinancira v okviru razpoložljivih sredstev, sicer pa je to praviloma strošek občine, ki po odmeri neodplačno pridobi del zemljišča.

Z neodplačnimi prenosi zemljišč na občine Sklad lahko pomembno prispeva k razvoju lokalnih skupnosti. Predvsem je potrebno na tem mestu izpostaviti, da imajo občine od spremembe zakona o Skladu v letu 2010 možnost neodplačno pridobivati vsa tista stavbna zemljišča, na katerih se je že spremenila namenska raba ali pa se ta še bo in je na njih predvidena gradnja objekta, ki je v javnem interesu, npr. za objekte športa, zdravstva, šolstva, socialnega varstva, znanosti, kulture, javne uprave, prometne, energetske, komunalne in vodne infrastrukture, objektov, ki služijo varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Poleg prenosov zemljišč na občine Sklad neodplačno prenaša zemljišča tudi na druge upravljavce državnega premoženja, če zemljišča potrebujejo za izvajanje svojih nalog, določenih v predpisih ali za določene investicije (Direkcija za infrastrukturo, Direkcija za vode, DARS, ministrstva, šole, drugi državni organi). To prav tako prispeva k razvoju lokalnih skupnosti, če kot investitor na območju občine nastopa država.

Občine se za neodplačni prenos zemljišč s pisno vlogo obrnejo na Sklad. V primeru nejasnosti se občine lahko predhodno obrnejo na strokovne sodelavce, ki pokrivajo področje prenosov, ali pa se najavijo na sestanek na sedež Sklada v Ljubljani.