V še ne tako davni preteklosti, ko so na podeželju delovale male kmetije s po nekaj glav goveje živine in nekaj prašičev, so bile »kankole« pomembno transportno sredstvo. Z njimi so vsakodnevno vozili nakošeno travo za živino; ko so naje postavili koš, pa tudi drobno sveže nakošeno travo, ki so ji rekli »tranica«, za prašiče. Pripravne so bile tudi za transportiranje drugih pridelkov z njive ali drv in nasekanega vejevja iz bližnjega gozda. V Negovi smo se srečali z dolgoletnim uporabnikom tega transportnega sredstva, ki ga še uporablja, Jožetom Krambergerjem. O tem pomembnem transportnem sredstvu nam je povedal: »Kankole je premogla vsaka hiša. Imeli smo jih doma, imeli pa so jih tudi pri kmetu Brezniku v zaselku Negovska vas, ki je del kraja Negova, kjer sem služil kot pastir. Čeprav jih imam na grbi 90 let, se dobro spominjam, kako smo z njimi vozili razne pridelke z njive. Ko smo z njimi vozili z njive krompir ali jabolka za prešanje iz sadovnjakov, smo nanje položili koše, mi rečemo korbe, ter tako transportirali razsuti tovor. Leseni del kankol so izdelovali kolarji, okovali pa so jih kovači. Izdelane so bile po navadi iz jesenovega lesa. Danes so vse manj v uporabi, saj na podeželju nimajo več živine, za transport pa se poslužujejo motornih transportnih sredstev, predvsem traktorja,« je povedal Jože Kramberger.

Ludvik Kramberger