Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji in v svetu se danes srečuje z vrsto izzivov, med katerimi je eden najpomembnejših, kako zagotoviti izvajanje ukrepov nege mladega in odraslega gozda. Nega gozda v vseh njegovih razvojnih fazah je osnovno orodje gozdarja in lastnika gozda za usmerjanje razvoja gozdnih sestojev v smeri kvalitetnega, stabilnega in odpornega gozda, ki bo zagotavljal maksimalne donose vseh dobrin, ki jih pridobivamo v gozdu in obenem tudi vse ostale ekološke in socialne funkcije, ki jih gozd opravlja. Pravilno in pravočasno izvajanje negovalnih ukrepov v gozdu je posebej pomembno pri sanaciji gozdov, ki so bili poškodovani v vse pogostejših naravnih ujmah.

Obnova gozda, bodisi po naravni poti ali s saditvijo sadik gozdnega drevja je zgolj prva faza razvoja gozda. V nadaljevanju pri gospodarjenju z gozdovi v ospredje stopa nega gozda, ki jo predstavlja cela paleta ukrepov v gozdnih sestojih od nege mladega gozda, različnih oblik redčenj v malo starejših in v odraslih sestojih in do priprave odraslih sestojev na obnovo, s katero sklenemo življenjski cikel gozda in ga pripravimo na novo poglavje njegovega razvoja. Usmerjanje razvoja gozda z nego ima v Sloveniji že dolgo tradicijo in je del zaveze slovenskega gozdarstva k sonaravnemu, trajnostnemu in večnamenskemu gospodarjenju z gozdovi. Potrebe po negovalnih ukrepih v gozdovih so močno narasle po naravnih ujmah v zadnjih petih letih, ko so žledolom, napadi podlubnikov, vetrolomi, snegolomi in suše močneje prizadele več kot 2/3 gozdnih sestojev v Sloveniji. Potrebni negovalni ukrepi so za vse gozdove v Sloveniji določeni z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti, na podlagi katerih znašajo letne potrebe po negovalnih delih dobrih 15.000 ha. Zaradi sanacije posledic naravnih ujm so potrebe po nujnih negovalnih delih v gozdovih narasle še za skoraj 13.000 ha, kar bo potrebno realizirati v naslednjih letih.

Več o tem v 44. številki Kmečkega glasa piše mag. Andrej Breznikar iz Zavod za gozdove Slovenije.