Kako se rešiti lubadarja je težava gozdarjev kam z lesom po lubadarju pa bo težava lastnikov

Po lanskem katastrofalnem žledolomu, ki je vso svojo moč pokazal v največji meri v notranjskih gozdovih, smo letos priča katastrofalnemu napadu podlubnikov. Nadaljnjo širitev le teh in z vsakim dnem večjo gospodarsko škodo zaradi razvrednotenja lesa, lahko preprečimo ali vsaj omilimo s pravočasnim posekom napadenih iglavcev. Seveda je potrebno les takoj odpeljati iz gozda, po možnosti v takojšnjo predelavo, sečne ostanke pa uničiti. Sanacija sicer teče a mnogo prepočasi, širitev lubadarja pa omogočajo tudi začasna skladišča hlodovine posekane v sanaciji po žledolomu. Da je situacija še slabša pa se trg z manj vrednim lesom, kamor sodijo tudi lubadarice, zapira, cene hlodovine pa nezadržno padajo. Padajo pa tudi cene lesnim ostankom, ki jih je bilo moč porabiti v energetiki oziroma tudi v izdelavi ivernih ter mediapan plošč.

Na Postojnskem največji napad lubadarja v znani zgodovini

Po dveh sušnih poletjih v letih 2012 in 2013 ter katastrofalnem žledolomu februarja 2014 so se v letošnjem letu v gozdovih Notranjske pojavila številna žarišča napadov podlubnikov, predvsem smrekovih. K temu so svoje dodala še tri močnejša neurja z močnimi sunki vetra, ki so razpršeno podrla nekaj 1.000 m3 drevja in še dodatno prizadela že tako ranjene gozdove po žledu. Anton Smrekar, vodja OE Postojna ZGS pa nam je ob tem povedal: »V tem trenutku je pojav žarišč najbolj intenziven na širšem nižinskem in robnem območju Postojnske in Pivške kotline ter širšega območja Postojnskih vrat, Pivke jame ter Planinskega in Unško-Rakovškega polja. Napad smrekovih podlubnikov na območju Gozdnogospodarskega območja Postojna je največji v znani zgodovini. Številna žarišča se pojavljajo tudi na obrobju Cerkniškega polja ter v nižinah in obrobjih Loške doline, kjer je najhuje v okolici Gradu Snežnik. Območje napadov se prekriva z območji prizadetimi po žledu, vendar je potrebno poudariti, da se žarišča pojavljajo tudi v območjih z zelo nizko stopnjo poškodovanosti po žledu in tudi tam, kjer žled sploh ni prizadel gozdov. Zaposleni na ZGS v Območni enoti Postojna izredno intenzivno izvajamo nadzor v ogroženih gozdovih, evidentiramo napadena drevesa ter lastnikom določamo sanitarni posek teh dreves z izdajo odločb v upravnem postopku. V letošnjem letu smo do sredine julija tako odkrili, označili za posek in izdali odločb za 83.000 m3 s podlubniki naseljenih dreves, od tega 53.000 m3 v državnih, 30.000 m3 pa v zasebnih gozdovih. Letošnje končne številke poseka zaradi podlubnikov bodo žal bistveno višje. Ker pa je območje napada podlubnikov zelo veliko, je nujno, da lastniki iglastih gozdov, posebej smrekovih, redno tedensko pregledujejo svoje gozdove, da bi pravočasno odkrili morebiten napad podlubnikov in zagotovili pravočasno sanacijo žarišča. Dosedanje izkušnje žal kažejo, da le zelo majhen del lastnikov v območju izvaja redne kontrole in odkriva morebitna žarišča v svojem gozdu.Na izdane odločbe se zaenkrat lastniki tako v zasebnem kot v državnem gozdu v večjem delu odzivajo in pričenjajo z izvajanjem sanacije. Lastniki, ki ne zagotovijo izvedbe sanacije v skladu z odločbo, so obravnavani v posebnem postopku v sodelovanju z gozdarsko inšpekcijo. Dejstvo je, da bo le pravočasna izvedba sanacije žarišč preprečila nadaljnje širjenje napadov podlubnikov.«

 Možnosti uporabe fitofarmacevtskih sredstev za zatiranje podlubnikov

Marija Kolšek iz Zavoda za gozdove Slovenije nam je v zvezi z zatirabjem lubadarja povedala sledeče: »Zaradi gradacije podlubnikov bo začel neobeljen zlasti manj kakovosten les v kratkem zastajati na skladiščnih prostorih ob kamionskih cestah ter na začasnih skladiščih. Če spravilo in izvoz gozdnih lesnih sortimentov, napadenih s podlubniki, iz gozda do roka nista mogoča, je treba sortimente obeliti, lubje pa požgati ali sortimente spraviti do kamionske ceste ter tretirati s fitofarmacevtskimi sredstvi. Uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) je mogoča le z dovoljenjem ZGS, ki bo zato za namen zatiranja podlubnkov izdajal dovoljenja za uporabo FFS na začasnih skladiščih. Dovoljena je uporaba insekticidne mreže Storanet® za prekrivanje gozdnih lesnih sortimentov in insekticida v obliki škropiva Fastac Forst®. Insekticidna mreža z dolgotrajnim delovanjem – Storanet® je v Sloveniji redno registrirano fitofarmacevtsko sredstvo za zatiranje podlubnikov v gozdarstvu. Za uporabo insekticida Fastac Forst® je Zavod v letu 2015 pridobil začasno dovoljenje za uporabo. Redno registrirano FFS za zatiranje podlubnikov v Sloveniji je tudi izdelek TriNet® – feromonska past za zatiranje podlubnikov s pomočjo insekticidne mreže Tudi njegova uporaba v gozdnem prostoru je dovoljena le z dovoljenjem Zavoda. Uporaba FFS v skladu z določili Zakona o gozdovih in Pravilnika o varstvu gozdov je mogoča v necertificiranih gozdovih ter v gozdovih s PEFC certifikatom, medtem ko v gozdovih s certifikatom FSC uporaba FFS ni mogoča. Uporaba insekticidnih mrež s strani krovne organizacije FSC je sicer dovoljen ukrep v gozdovih s FSC certifikatom, v kolikor njeno uporabo dovoli nacionalni certifikacijski organ za FSC ceritifikat. Za Slovenijo je to Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG), ki uporabe ne dovoli kljub pozivu ZGS o potrebnosti uporabe pri omejevanju sekundarne škode zaradi podlubnikov po žledu.  SKZG RS kot nacionalni certifikacijski organ za FSC ceritifikat bi lahko od krovne organizacije FSC tudi vsaj poskušal pridobiti dovoljenje za uporabo FFS za škropljenje, saj gre za izredne razmere, a ignorira vsa opozorila.«

Najboljšo hlodovino se vozi v tujino (železniška postaja Prestranek pri Pivki)

Najslabša pa ostaja na deponijah, ki predstavljajo nevarna žarišča širitve podlubnikov (deponija lesa nad Pivko)

ličinke podlubnikov (pod skorjo enega od zgornjih hlodov)