Francoski biolog Pierre Joliot (njegova stara starša sta Marie in Pierre Curie) je zapisal: »Primarna poklicanost raziskovalca je ustvarjanje novih informacij, in ne manipuliranje z obstoječimi informacijami na vse bolj sofisticirane načine.« A manipuliranja z ljudskimi množicami je iz dneva v dan več, prav tako je vse več področij, načini pa vse bolj sofisticirani. Žalostno pri vsem tem je, da se zlorablja stroke in da stroke podlegajo politikam. Vse te manipulacije pa je najlažje izvajati ob takšnih in drugačnih krizah in katastrofah. »Katastrofa je najlepša priložnost za privatizacijo družbenega bogastva,« pravi Naomi Klein, kanadska novinarka in avtorica knjige Doktrina šoka. Knjiga govori o prodoru načel prostega trga za vsako ceno. Načela prostega trga je zasnoval ekonomist in zagovornik liberalnega kapitalizma Milton Friedman v 60. letih prejšnjega stoletja. Njegovi »apostoli«, t. i. »čikaški fantje«, pa ob pomoči Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke vsako takšno ali drugačno krizo ali naravno katastrofo vedno izkoristijo. Če krize ni, jo ustvarijo. In to od 70. let v Južni Ameriki, kasneje v Veliki Britaniji … pa vse do Grčije pred dobrim desetletjem in danes Argentine. Kjer koli se zgodi nekaj katastrofalnega in šokantnega, recimo katastrofalna naravna ujma, finančna ali politična kriza, vojaški udar ali vojaška invazija, ljudje od groze in šoka otrpnejo in zaprejo oči. »Friedmanovi apostoli« pa apatičnemu ljudstvu – ob pomoči oblasti – oznanijo: rešitev je v takojšnji privatizaciji in povsem svobodnem trgu.

Kaj imamo od svobodnega trga, danes vedo francoski, nemški, poljski … kmetje, ki v teh dneh protestirajo po Evropi. In v Sloveniji ni nič drugače kot drugod – le da naših kmetov še ni na cestah in pred parlamentom. Ob tem bi citiral evropskega poslanca Franca Bogoviča, ki je nedavno v evropskem parlamentu dejal: »Lani spomladi sem se kot kmet sadjar pridružil slovenskim kmetom pri protestu. In veste, proti komu smo protestirali? Proti neumnostim slovenske kmetijske politike in proti neumnostim, ki prihajajo iz Bruslja. Kmetje smo obtoženi, da smo krivi za uničenje narave, da zastrupljamo ljudi, kmalu bomo obtoženi še za to, da so izumrli dinozavri! Tudi tu, v Evropskem parlamentu, zelo velikokrat o kmetijstvu govorijo tisti, za katere sem prepričan, da še nikoli niso bili v hlevu in delali na polju.«

In danes kmetje po Evropi protestirajo ne le zaradi prostega trga, ki jih spravlja v nekonkurenčen položaj, temveč tudi zaradi posledic, ki jih že čutijo ob uvajanju t. i. zelenega prehoda k ogljični nevtralnosti. Dejstva, da se globalno podnebje konstantno spreminja in da ljudje onesnažujemo okolje, nihče ne zanika. Kdo je dejanski krivec za današnje segrevanje planeta, niti ne vemo natančno. Nekateri pravijo, da trenutna panika okrog CO₂ nima dejansko nobene znanstvene podlage. Politika in kapital sta se odločila za CO₂. In na ogljični nevtralnosti temelji evropski zeleni prehod, današnji največji zaslužki pa na trgovanju z emisijskimi kuponi. Globalno segrevanje je postalo ogromen posel, ki si ga ne upa nihče zaustaviti, še najmanj pa politika, ki ji globalno segrevanje pride še kako prav. In ji pride prav tako takrat, ko je na oblasti, kot takrat, ko je v opoziciji. V obeh primerih – ob pomoči kapitala – »tolaži« ljudstvo s tem, da imamo moč spreminjati tok narave, ki vedno teži k ravnovesju. Pod to krinko pa nam politika in kapital želita uvajati digitalne identifikacije za popoln nadzor, digitalno valuto centralne banke za kontrolo naših financ, aplikacijo za spremljanje »ogljičnega odtisa« in »brezogljično« družbo, prestrukturiranje kmetijstva, ki bi uničilo male kmetije, kmetijska dejavnost pa bi se prenesla na korporacije … In vse to predvsem z izgovorom preprečevanja globalnih podnebnih sprememb.

Smo v Sloveniji morda imuni na te globalne pojave? Doživljamo krizo v zdravstvu, krizo v energetiki, krizo v kmetijstvu … In tudi mi imamo menda nadnaravno moč spreminjati problem globalnega segrevanja. Te dni imamo v parlamentarni obravnavi nov energetski zakon, ki je povzročil ostro politično debato. Ta je z mnogimi nejasnostmi in tudi zavajanji, med drugim o čistosti zraka, pljusknila tudi med nas smrtnike, ki se ogrevamo s plinom in drvmi. Ob tej vroči debati se kadi bolj kot iz starih gašperčkov. A morda je namen prav ta – da se močno kadi, gori pa nekje drugje in mi tega ne zaznamo. Dejstvo je, da bo energija, tudi električna, iz dneva v dan dražja ter da je bomo rabili iz dneva v dan več. A kdo bo največji porabnik električne energije? Promet, hlajenje in ogrevanje. Ob tem pozabljamo na digitalizacijo in umetno inteligenco, ki že danes porabita okrog 1,5 % vse globalne električne energije. V prihodnje pa je bosta ob upravljanju praktično vsega, tudi globalnega kmetijstva ali bolje rečeno proizvodnje užitnih snovi, še mnogo več. Morda nekoč celo toliko, da bo začelo zmanjkovati »zelene energije«. Ljudstvu pa je v duhu zelene politike ob mrzli peči prepovedano odpiranje penine …