Licitacija vrednejših gozdnih lesnih sortimentov

Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije so ob sodelovanju s podjetjem Tiama gozdarstvo ob glavni cesti Slovenj Gradec – Dravograd, v industrijski coni Pameče pri Slovenj Gradcu, pripravili 19. licitacijo vrednejših gozdnih lesnih sortimentov. Licitacija letos ni postregla s presežki. Najdražje je bil prodan hlod oreha, in sicer za dobrih 16.500 evrov, ki pa je bil na licitacijo pripeljan iz Bosne in Hercegovine.

Lani je 760 lastnikov na 18. licitacijo pripeljalo 6854 hlodov v skupni izmeri 7153 kubičnih metrov. Letos pa je 611 lastnikov pripeljalo 6523 hlodov v skupni izmeri 6958 m³. Večina letos pripeljanega lesa je iz Slovenije, nekaj pa tudi iz Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Srbije. V povprečju je vsak lastnik na dražbi prodajal 10,7 hloda s povprečno izmero 1,07 m³. Lani je za ponujen les 56 kupcev iz 11 držav oddalo 23.000 ponudb, najvišjo ceno pa je dosegel hlod gorskega javorja rebraša, ki ga je lastnik pripeljal iz BiH. Italijanski kupec je zanj ponudil 6500 evrov za kubični meter oz. 9960 evrov za cel hlod.

Tudi letos je najdražji hlod na licitacijo prišel iz Bosne in Hercegovine, in sicer hlod oreha, ki je dosegel ceno 16.506,65 evra oz. 1.488,99 evra/m³. Sledita mu hlod gorskega javorja za 13.351,99 evra in hlod oreha za 12.212,68 evra. A tudi ta dva hloda nista iz Slovenije. Najbolje prodan slovenski hlod s ceno 11.948,08 evra je bil hlod doba, ki je zrasel na območju Mislinje in je zasedel četrto mesto.

Slovenski posredniki kupujejo za Kitajce

Letos se je za ponujeno hlodovino potegovalo 55 kupcev, in sicer 23 iz Slovenije, osem iz Italije, šest iz Avstrije, po tri iz Nemčije, Hrvaške in Madžarske, po dva iz Češke, Slovaške in Švice ter po eden iz Poljske, Portugalske in Srbije. Kljub temu da letos na licitaciji niso bili fizično prisotni kitajski kupci, pa so ti po oceni organizatorjev vseeno prek slovenskih posrednikov kupili okrog 20 % ponujene hlodovine.

Skupaj so kupci oddali 17.077 ponudb. Pet kupcev je na vse hlode oddalo prenizko ponudbo, zato jim ni bilo prodano ničesar, kar pa se je odrazilo v tem, da je ostalo kar 22 % hlodovine neprodane. V povprečju je bilo za posamezni hlod oddanih 2,62 ponudbe, kar je najmanj po letu 2016. Največ zanimanja je bilo letos za hrast dob (povprečno 6,48 ponudbe na hlod) in veliki jesen (5,93 ponudbe na hlod). Tokrat je bilo na licitacijo pripeljane največ smreke, a je je bilo v prvem krogu tudi največ neprodane. Glede na to, da je bila na licitacijo pripeljana tudi velika količina gradna, pa je bilo prav zanj oddanih največ ponudb, in sicer 6743, sledil pa mu je veliki jesen.

Vsa prodana hlodovina je letos v povprečju dosegla ceno 316 evra/m³, lani 345 evra/m³, predlani pa 359 evra/m³, kar kaže na konstantno nižanje povprečne prodajne cene.

Da bi predvsem neprodano količino smrekovih hlodov vendarle prodali, so organizatorji pozvali sodelujoče in druge kupce, da podajo ponudbe v 2. krogu licitacije. Poleg slabšega zanimanja za smreko je bilo slabše zanimanje tudi za hlodovino češnje, katere les je žal iz mode in ga je zato težje prodati. Slabše se prodaja tudi gorski javor rebraš, ki je na prejšnjih dražbah dosegal visoke cene. Kot pravijo kupci, je tokratni vzrok predvsem v nižji kakovosti hlodovine, kot je bila prejšnja leta. Kljub temu pa je prav rebraš dosegel najvišjo ceno, in sicer 7200 evrov/m³. Ob tem pa se lahko spomnimo, da je bil leta 2023 hlod rebraša, pripeljan iz hrvaških gozdov, prodan po ceni, ki je presegala 14.000 evrov/m³. Boljšo ceno kot na tokratni licitaciji pa sta pred dobrim mesecem dni na dražbi, ki jo je pripravilo državno podjetje SiDG, dosegla dva hloda rebraša. Italijanski kupec, specializiran za proizvodnjo furnirja, je za hlod, posekan na Kočevskem, ponudil 8500 evrov/m³, za drugi hlod pa 7650 evrov/m³.

Relativno nizke cene hlodovine so zagotovo odraz krize v gradbeništvu in posledično v pohištveni industriji. Verjetno pa je vzrok za nekoliko nižje cene tudi dejstvo, da je za razliko od državnih gozdov le peščica zasebnih gozdov vključena v certifikacijski sistem PEFC ali FSC. Tuja lesna predelovalna industrija ob veliki količini predelanega lesa to pomanjkljivost naše hlodovine lahko sicer prikrije. Žal tega naša domača industrije ne more, ker predela bistveno manjše količine in ker smo to industrijo ob nesposobnosti politike, ki je sicer les razglasila za strateško surovino, pripeljali na rob preživetja, namesto da bi ustrezno vzpodbudili njeno rast. Za vzgled bi si lahko vzeli Hrvaško, ki je najprej močno podprla industrijo in šele v zadnjem času gozdarsko ter lesno stroko.

Hlod, ki je dosegel najvišjo ceno: oreh, premer 156 centimetrov, dolžina 5,8 metra, volumen 11,09 m³, 16.506 evrov, 1.488,99 evra/m³. Odpeljan bo v Nemčijo, kjer je edina žaga v Evropi, ki je sposobna razžagati hlodovino takega premera. Premer hloda je namreč kar 156 centimetrov, volumen pa 11,09 m³. Iz desk debeline okoli 10 centimetrov pa naj bi na Japonskem izdelali masivne mize.