Slovenska javnost, še posebej politična, pod močnim vtisom o gozdnatosti in lepoti slovenskih gozdov ne zna ali pa noče nanje pogledati tudi bolj kritično. Gozdove gledamo in občudujemo od daleč, površno, ko smo v njih, pa ob emociji divjine ne vidimo posameznega drevesa. Če pa ga že, potem ga obravnavamo zgolj v njegovi ekološki funkciji. Pozabljamo pa na gospodarsko vlogo drevesa, in čeprav si tega ne priznamo, dejansko tudi na socialno vlogo dreves, sestoja in gozdne krajine. Splošna javnost, še posebej pa državne inštitucije, pozabljajo, da je nega gozdov ključna za izpolnjevanje vseh vlog, ki naj bi jih gozd imel. Žal ob vsej opevani lepoti slovenskih gozdov nočemo sprejeti dejstva, da je v njih vse manj kakovostnega lesa in da gozdovi počasi postajajo zanemarjeni.

Pa vendar je med slovenskimi lastniki veliko takih, ki s svojimi gozdovi ravnajo kot s »punčico svojega očesa«, kljub slabemu plačilu za opravljena dela in ob vse bolj bornih vzpodbudah.

V 25 letih je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) prek svojih revirnih gozdarjev v 14 območnih enotah izbral 350 najbolj skrbnih lastnikov gozdov. Tudi letos, že 25. po vrsti, je 14 lastnikov oz. njihovih predstavnikov, ki izstopajo po zglednem gospodarjenju z gozdom, tesni življenjski povezanosti z njim, strokovni izvedbi del v gozdu in spoštovanju večnamenske vloge gozdov, prejelo naziv »najbolj skrbni lastnik gozda 2023«. Ti lastniki si prizadevajo tudi za varno delo v gozdu, skrbijo za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva.

Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2023 po območnih enotah ZGS so: Slavko Šorli, OE Tolmin; Janez Kramar, OE Bled; Tomaž Smrtnik, OE Kranj; Ladislav Renko, OE Ljubljana; Miro Udovič, OE Postojna; Aleš Bambič, OE Kočevje; Ivan Tonkovič, OE Novo mesto; Zdenko Pivec, OE Brežice; Peter Žuraj, OE Celje; Marko Jeraj, OE Nazarje; Alojz Potočnik, OE Slovenj Gradec; Vladimir Borka, OE Maribor; Janez Ferencek, OE Murska Sobota; Agrarna skupnost Štorje, OE Sežana.

Lastniki gozdov so priznanja prejeli na slovesnosti, ki je potekala na gradu Sevnica, zbrane pa so nagovorili direktor Zavoda za gozdove Slovenije Gregor Danev, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Alenka Korenjak, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren in župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Nagrajence je pozdravila tudi gozdarska kraljica Andreja Vidmar.

HIŠA SE GRADI OD SPODAJ NAVZGOR

Posebej za Kmečki glas je Jože Prah, koordinator izbora najbolj skrbnega lastnika gozda za leto 2023, povedal: »Kar dva prejemnika, iz OE Ljubljana in OE Brežice, sta iz občine Litija in oba sta tudi člana Društva lastnikov gozdov Sopota – Laško.«

Prah, ki je tudi revirni gozdar v KE Radeče in predsednik DLG Sopota – Laško, k temu dodaja: »Iz našega društva je bilo doslej izbranih že 12 najbolj skrbnih lastnikov in tudi letošnji Zdenko Pivec je iz našega društva in celo iz mojega revirja. Za območje, iz katerega prihajajo člani društva, kot tudi sicer za celo Slovenijo je značilno veliko lastnikov gozdov in velika razdrobljenost posesti. Lastniki so se prisiljeni odločati, kakšen gozd bodo imeli, kako bodo mnoge vloge gozdov vpeli v razvoj svojih posesti, kmetij oz. celotnega podeželja. Glede na vse večje zahteve splošne javnosti, ki jih ima ta od gozdov – ne glede na lastnino –, pa se mora lastnik gozda soočati tudi s tem dejstvom. Javna gozdarska služba pa se mora zavedati, da je revirni gozdar steber prenosa znanj gozdarjenja na lastnika gozda in da nikakor ne smemo v posamezne sredine prihajati s pristopom ″z vrha″, temveč od ″spodaj navzgor″. Kot se gradi trdna hiša, kakršno si želimo. Lastnik gozda mora znati ogromno znanja vtkati v svoje gozdne proizvode in jih potem tudi dobro prodati na trgu. Zanima ga njegov gozd in splet proizvodnih, okoljskih in socialnih funkcij oz. vlog gozda. Hoče jih dodobra spoznati in se umestiti v širši prostor. In tudi tu mu mora javna gozdarska služba priskočiti na pomoč. Lastnik gozda danes potrebuje veliko izobraževanja, veliko izmenjav informacij in znanj o gozdu, npr. kako gozd ovrednotiti, kako ga obnoviti in ga negovati itd. Lastniki gozdov so ključni akterji aktivnega gospodarjenja z gozdom. Res je, da pogosto ne izkoriščajo potenciala, ki ga daje njihov gozd oz. ga predvidevajo gozdnogospodarski načrti. Zakaj? Morda splošna javnost pričakuje od lastnika, da bo svoj gozd namenil izključno socialni in ekološki funkciji. Na gospodarsko funkcijo, s katero si lahko poplača delo v gozdu, pa bi kar pozabili. Temu primerno je tudi občutno premalo vzpodbud za lastnike gozdov, da bi bili ti lahko dostojno poplačani za delo, ki ga vložijo v gozdove, da ti zadovoljujejo tako gospodarske, ekološke in socialne funkcije. Prav bi bilo, da se družba odloči, ali želi imeti negovane in zdrave gozdove ali samo prost vstop v lastnikov gozd!«

ZA VEČJO VARNOST PRI DELU V GOZDU

Delo v gozdu spada med najzahtevnejša in najnevarnejša dela. Leto 2023 si bomo zapomnili po mnogočem, a na žalost tudi po 14 nezgodah s smrtnim izidom. Kot pravijo na ZGS, se žal z ukrepi za povečanje varnosti pri delu v gozdu zgolj teoretično vsi strinjamo, pravilnega ravnanja pa v praksi pogosto ne znamo udejanjiti. Dela v gozdu se je treba lotiti premišljeno in z dobro opremo, tako z orodjem in stroji kot tudi z varnostno opremo. Prav tako pa ne smemo pozabiti na usposabljanja in strokovno literaturo. Zato je dodatno izobraževanje lastnikov gozdov ena od najpomembnejših nalog vseh, ki skrbijo za usmerjanje razvoja gozdov. Prvi korak na poti k zmanjšanju nesreč je, da bo vsak lastnik gozda pred začetkom dela kritično ocenil svoje znanje, opremo in psihofizično pripravljenost. Kdor ima le v eni točki pomisleke, naj delo raje odda za to usposobljenim in registriranim izvajalcem.

Na spletni strani ZGS (http://www.zgs.si/zavod/publikacije/za_lastnike_gozdov/index.html) je na voljo literatura in razpored tečajev varnega dela v gozdu. Predstavitev varnega dela v gozdu in uporabo osebne varovalne opreme organizirajo na vseh večjih sejmih in lokalnih prireditvah. O varnem delu v gozdu pa se lahko lastniki gozdov posvetujejo tudi s svojim revirnim gozdarjem.