Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je že 24. izbral najbolj skrbne lastnike gozdov, prejemnike priznanj za skrbno delo z gozdom, in sicer po enega iz vsake od 14 območnih enot ZGS. Prejemniki priznanj oz. svetilniki vsem ostalim lastnikom gozdov in drugim, kot jih je v uvodu podelitve priznanj označil direktor ZGS Gregor Danev, so na ta način izpostavljeni zaradi svojega zglednega gospodarjenja in tesne življenjske povezanosti z gozdovi, strokovne in varne izvedbe del v gozdovih, skrbi za ustrezno varovalno opremo in za stalno lastno usposabljanje na področju gozdarstva ter spoštovanja večnamenske vloge gozdov.

 Najbolj skrbni lastniki gozda za leto 2022 po območnih enotah (OE) ZGS so:

Agrarna skupnost Dol-Otlica, OE Tolmin; Miha Pretnar, OE Bled; Klemen Kavar, OE Kranj; Otokar Pogačnik, OE Ljubljana; Janez Meden, OE Postojna; Ivan Kraševec, OE Kočevje; Janko Papež, OE Novo mesto; Kartuzija Pleterje, OE Brežice; Peter Ločnikar, OE Celje; Aleksander Ošep, OE Nazarje; Ivan Praznik, OE Slovenj Gradec; Boris Karlo (posthumno), OE Maribor; Luka Gjerek, OE Murska Sobota in Agrarna skupnost Mrše, OE Sežana.

Priznanja so bila podeljena v dvorcu Mahrenberg v Radljah ob Dravi, v katerem se nahaja izpostava Koroškega pokrajinskega muzeja ter s spominsko sobo rodbine Pahernik. Letos je bil v njem odprt edinstveni Center sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, ki želi nakazati, kako zelo različna področja upravljanja z gozdom lahko sledijo konceptu trajnostnega in sonaravnega razvoja. Udeležence prireditve so poleg direktorja ZGS Daneva nagovorili še župan Občine Radlje ob Dravi Alan Bukovnik, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije Marjan Hren, generalni direktor Direktorata za gozdarstvo in lovstvo na kmetijskem ministrstvu Robert Režonja, predsednik Pahernikove ustanove prof. dr. Jurij Diaci in kustosinja v Koroškem pokrajinskem muzeju Alenka Verdinek.

 GOZDARSTVO PRED VELIKIMI IZZIVI

Gregor Danev je ob podelitvi med drugim izpostavil: »V zadnjem letu smo bili tisti, ki skrbimo za slovenske gozdove, postavljeni pred velike izzive. Posledice podnebnih sprememb vse bolj narekujejo ustrezno gospodarjenje s slovenskimi gozdovi. Nekaj let nazaj so gozdove prizadeli žledolom, vetrolomi in namnožitve podlubnikov, letos pa tudi obsežni gozdni požari. Na spremenjene razmere se bomo morali odzvati predvsem s sodelovanjem med lastniki gozdov in javno gozdarsko službo, pri tem pa nam bo pomagala kombinacija tradicionalnih izkušenj in modernih digitalnih orodij. Prav ta obetajo optimizacijo in olajšanje birokratskih opravil, ki nam pogosto jemljejo čas za tisto pravo delo z gozdom in v gozdu.«

Prof. dr. Jurij Diaci pa je izpostavil nujnost povezovanja lastnikov gozdov za skupen nastop na trgu, torej v poslovnem pogledu, po vzoru društev lastnikov gozdov v ostalih evropskih državah.

 RODBINA PAHERNIK IN PAHERNIKOVA USTANOVA

Slovensko zavedna in napredna rodbina Pahernik iz Vuhreda je pomembno prispevala k razvoju Vuhreda, Marenberškega (Radeljskega) okraja, Dravske doline in Pohorja na vseh področjih življenja, od gospodarskega, narodnostnega, kulturnega, socialnega do političnega.

Pahernikovi so bili pomembni in premožni veleposestniki, v lasti so imeli obsežne gozdove na Pohorju. Z njimi so zgledno gospodarili, se ukvarjali z žagarstvom, lesno trgovino, prevozom lesa s splavi in šajkami po Dravi, električno oskrbo, pa tudi s hmeljarstvom, sadjarstvom in drugimi dejavnostmi. Kot zavedni Slovenci so prispevali h krepitvi slovenstva in kulturnega življenja. Podpirali so delovanje raznih društev in darovali denar za cerkve, domove, šole, otroke, dijake, študente in druge pomoči potrebne ljudi. Med drugim so zgradili cerkev v Vuhredu (1884) in darovali denar za njeno poslikavo (1892), postavili so tudi šolo na Bolfenku v Hudem Kotu (1913) in poklonili denar za izgradnjo Sokolskega doma v Marenbergu (1938).

Inženir gozdarstva Franjo Pahernik (1882–1976) je svoje strokovno znanje in delo usmeril v uveljavljanje novih metod gospodarjenja z gozdovi, ki so upoštevale naravni razvoj gozda, in pozneje postal prepoznan za pionirja sonaravnega gozdarjenja v Dravski dolini. Kot strokovnjak, zaveden Slovenec in napreden človek z občutkom za dobrobit ljudi je zlasti v obdobju med obema vojnama deloval kot gonilna sila Dravske doline in Pohorja. Nato pa sta v življenje družine inženirja Franja Pahernika posegli druga svetovna vojna in povojna oblast v Jugoslaviji, sledili so udarci: zaplemba premoženja s strani nemškega okupatorja in izselitev na Hrvaško leta 1941, smrt sina Vojka v taborišču Jasenovac aprila 1945, emigracija in življenje hčerke Vide v Argentini in ZDA, razlastitev njihovega premoženja s strani FLRJ, borba za minimalne pravice, premeščanja in dokazovanje delovne dobe ter preselitev iz Vuhreda v Maribor.

Pahernikova ustanova, ki jo je leta 2005 ustanovila hčerka in edina dedinja Vida Ribnikar ter ji po svoji smrti podarila vso družinsko gozdno posest (552 hektarjev) na Pohorju med Vuhredom in vrhom Velika Kopa, danes nadaljuje strokovno in sonaravno gospodarjenje s Pahernikovimi gozdovi, štipendira študente gozdarstva, podpira raziskovalne dejavnosti in izobraževanje ter je usmerjena v ohranjanje spomina na rodbino Pahernik. V Muzeju Radlje ob Dravi so septembra 2014 postavili stalno razstavo Spominska soba rodbine Pahernik.

Ekipa zaposlenih na ZGS, ki je pripravila izbor najbolj skrbnih lastnikov gozdov in organizirala slovesno podelitev priznanj.