Skozi zgodovino zatiranja in izkoriščanja slovenskega naroda so nas tuji oblastniki imeli za »kot čebele pridne Slovence«. In to nam je tako godilo, da smo znova in znova potrpeli, po tolažbo in priprošnjo pa se zatekali h kapelicam, ki smo si jih gradili kot pomnike srečnih in nesrečnih dogodkov v življenju posameznikov ali naroda. Tako je imela oblast relativen mir pred narodom in pridne »delavke v svojem čebelnjaku«. No, danes ni kaj bistveno drugače. Znova in znova najdemo »matice«, katerih enkratna dolžnost voditi ljudstvo ni posebno zahtevna naloga ob tako ponižnem, pridnem in pred takšnimi in drugačnimi krizami zastrašenem narodu. Še več, ob svojem »mesijanstvu« bi še posebej slovensko kmetstvo in tudi velik del družbe radi stlačili v čebelnjak, po upanje pa poslali pred kapelico.

In upanje v mir, prijateljstvo, v človeka vredno življenje posameznika, družine in skupnosti naj bi bilo sporočilo božičnega praznika – oznanilo, ki naj bi bogatilo odnose v družini, družbi, v svetu. Nekdaj je bil božič brez blišča, zato pa toliko bolj skrivnosten, čas pred njim pa poln priprav ob skromno okrašenih božičnih drevescih, ko so otroci komaj čakali, da se postavijo jaslice.

In božič danes? Potrošniška veselica! Oblastnikom pa daje možnost, da se kažejo sočutne in da jim je ob tem potvorjenem sočutju in človečnosti še celo prijetno pri srcu.

Tako kot novorojenec pomeni upanje za družino, naj bi rojstvo Odrešenika na božično noč pomenilo upanje za človeštvo. »Morali bomo začeti živeti drugače, imeti manj, a bolje. Ne zagovarjam tega, da bi morali iti na slabšo kakovost življenja, ampak manj določenih dobrin,« je nedavno izjavila naša predsednica. A preveč jih je že, ki imajo manj in slabše ter mirno trpijo ob stokanju najvišjega plačnega razreda, češ da ima premajhno plačo.

Vsem bralcem in naši domovini želimo blagoslovljen božič, ki naj bo poln upanja, vsi naslednji dnevi pa zaznamovani z mirom, dobroto, ljubeznijo, medsebojnim razumevanjem in potjo, ki vodi k blagostanju. Našim politikom in odločevalcem pa želimo, da bi se na božično noč vprašali, ali svoji domovini in svojemu narodu njihove besede in dejanja pomenijo upanje ali obup.

(fotografija: Marinka Marinčič Jevnikar)